Jedro

Z izpodbijano odločbo tožniku ni bilo prepovedano opravljanje dejavnosti ali opravljanje dela na črno niti mu ni bila naložena kakšna druga obveznost s tega področja. Odločba vsebuje zgolj dejanske ugotovitve opravljenega postopka nadzora, ki jih vsebuje že zapisnik o nadzoru nad zaposlovanjem na črno pri delodajalcu z dne 12. 5. 2021, in na podlagi katerih je organ izdan plačilni nalog v ločenem prekrškovnem postopku. Z izpodbijano odločbo tako ni bilo odločeno o tožnikovih pravicah ali obveznostih s področja upravnega prava (2. člen ZUP), temveč se samo ugotavljajo okoliščine, pomembne za drug (prekrškovni) postopek, to pa je stvar, v kateri se ne more z dispozitivom samostojno odločati v upravnem postopku.

Izrek

I.Odločba Finančne uprave Republike Slovenije št. 0610-2737/2021-4 z dne 9. 6. 2021 se izreče za nično.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sklepa, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Tožnik vlaga tožbo zoper odločbo, s katero je davčni organ v zadevi nadzora dela in zaposlovanja na črno na dan 6. 5. 2021 ugotovil, da tožnik na dan 6. 5. 2021 za delavko A. A. ni imel vzpostavljene predpisane in podpisane evidence s strani osebe, ki opravlja kratkotrajno delo, dnevno ob začetku in zaključku opravljanja kratkotrajnega dela (I. točka izreka). Z II. točko izreka je bilo odločeno o stroških postopka.

2.Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-21-213/2021-2 z dne 16. 9. 2022 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

3.Tožnik v tožbi zatrjuje, da je A. A. zanj opravljala kratkotrajno delo in vztraja, da je imel vzpostavljeno ustrezno časovno evidenco. Sodišču predlaga, naj izvede predlagane dokaze (zaslišanje tožnika in delavke) in na tej podlagi odpravi izpodbijano in drugostopenjsko odločbo, toženki pa naloži vračilo stroškov postopka. Toženka je na tožbo odgovorila, poslala upravne spise in sodišču predlagala zavrnitev tožbe.

K I. točki izreka

4.Izpodbijana odločba je nična.

5.Na podlagi 1. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v zadevi, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku. Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 37. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

6.Izpodbijana odločba je bila izdana v postopku nadzora, ki ga davčni organ opravlja na področju preprečevanja dela na črno. Organ je odločbo izdal ob sklicevanju na prvi odstavek 18. člena in prvi odstavek 19. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju ZPDZC-1). V prvem odstavku 18. člena ZPDZC-1 so določeni organi, ki v okviru pooblastil, določenih s tem zakonom in s posebnimi zakoni, nadzorujejo, odkrivajo, vodijo postopek in odločajo o prekršku. Med njimi je navedena tudi davčna uprava. 19. člen ZPDZC‑1 pa ureja postopek nadzora, in sicer v prvem odstavku določa: Če pri izvajanju svojih pristojnosti organ, pristojen za nadzor 3. člena tega zakona, ugotovi kršitve tega člena, z odločbo prepove opravljanje dejavnosti ali dela na črno.

7.V konkretnem primeru z izpodbijano odločbo ni bilo ugotovljeno opravljanje dela na črno niti tožniku v posledici ni bilo prepovedano opravljanje dejavnosti, ampak odločba v izreku vsebuje zgolj ugotovitev, da tožnik na konkretni dan za konkretno delavko ni imel vzpostavljene ustrezne, z zakonom predpisane evidence. Iz obrazložitve odločbe nadalje izhaja, da je tožnik z v izreku opisanim dejanjem kršil peti odstavek 17. člena ZPDZC-1, kar je v zakonu opredeljeno kot prekršek, za katerega je sankcija predpisana v štirinajstem odstavku 23. člena ZPDZC-1. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je bil tožniku za navedeni prekršek izdan tudi plačilni nalog.

8.Z izpodbijano odločbo tožniku tako ni bilo prepovedano opravljanje dejavnosti ali opravljanje dela na črno niti mu ni bila naložena kakšna druga obveznost s tega področja. Odločba vsebuje zgolj dejanske ugotovitve opravljenega postopka nadzora, ki jih vsebuje že zapisnik o nadzoru nad zaposlovanjem na črno pri delodajalcu z dne 12. 5. 2021, in na podlagi katerih je organ izdan plačilni nalog v ločenem prekrškovnem postopku. Z izpodbijano odločbo tako ni bilo odločeno o tožnikovih pravicah ali obveznostih s področja upravnega prava (2. člen ZUP), temveč se samo ugotavljajo okoliščine, pomembne za drug (prekrškovni) postopek, to pa je stvar, v kateri se ne more z dispozitivom samostojno odločati v upravnem postopku. Zoper plačilni nalog pa so bila tožniku zagotovljena samostojna pravna sredstva, predvidena z Zakonom o prekrških (ZP-1).

9.Če sodišče ugotovi, da so podani razlogi iz 4. točke prvega odstavka 27. člena tega zakona, s sklepom izreče upravni akt za ničen. Z ugotovitvijo ničnosti se odpravijo posledice ničnega upravnega akta.

10.Sodišče je zato po povedanem na podlagi 68. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo izreklo za nično. S je tem odpravilo tudi vse posledice take odločbe.

K II. točki izreka

11.Tožnik v tožbi sicer ni izrecno uveljavljal ničnosti, predlagal je odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev v ponovno odločanje. Vendar je pravna situacija, do katere je prišlo z izdajo tega sklepa, enaka, kot če bi s tožbo uspel in bi sodišče izpodbijani akt odpravilo, saj so pravne posledice ničnosti akta enake njegovi odpravi. Sodišče je zato tudi pri odločitvi o stroških upoštevalo tretji odstavek 25. člena ZUS-1, po katerem je tožnik, ki s tožbo uspe, glede na opravljena procesna dejanja in na način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v upravnem sporu (Pravilnik).

12.Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Z zahtevanim 22 % DDV znašajo stroški postopka 347,70 EUR, ki jih mora toženka plačati tožniku v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

-------------------------------

1Ta določa: Evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu predloži delodajalec v podpis osebi, ki opravlja kratkotrajno delo, dnevno ob začetku in zaključku opravljanja kratkotrajnega dela. Za izvajanje nadzora delodajalec hrani evidenco še dve leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela osebe, ki je to delo opravljala.

2Ta določa: Z globo od 1.200 do 2.500 eurov se kaznuje delodajalec, ki ne predloži evidence o opravljenem kratkotrajnem delu v podpis osebi, ki opravlja kratkotrajno delo, dnevno ob začetku in zaključku opravljanja kratkotrajnega dela (peti odstavek 17. člena).

3Prim. E. Kerševan, V. Androjna: Upravno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2018, str. 465.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 279, 279/1, 279/1-1 Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (2014) - ZPDZC-1 - člen 17, 17/5 Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 68

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.