Jedro

Vrhovno sodišče RS je že večkrat pojasnilo, da je (tudi takrat, ko je predmet odločanja le odmera odškodnine za posamezno obliko škode) pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode, ter da izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna. Medsebojna primerjava enotnih odškodnin je nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Le na takšen način je mogoče preizkusiti pravilnost uporabe načela objektivne pogojenosti odškodnine in opraviti razmejitev med običajnimi, težjimi in katastrofalnimi škodami. Glede na navedeno je torej pravilen pristop pri odmeri odškodnine in objektivizaciji le-te, da se primerja odmerjeno odškodnino kot celoto in ne po posameznih postavkah.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v:

- točki I. izreka znesek 12.506,62 EUR nadomesti z zneskom 14.026,62 EUR,

- točki II. izreka znesek 21.234,80 EUR nadomesti z zneskom 29.034,80 EUR,

- točki III. izreka delež 36,68% nadomesti z deležem 46,8% in delež 63,62% z deležem 53,2% .

V preostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti tožeči stranki 134,40 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedeno odločbo je sodišče prve stopnje sklenilo, da se dovoli sprememba tožbe z dne 9. 12. 2021, 5. 9. 2023 in z dne 20. 2. 2024. Hkrati je razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) v roku 15 dni plačati premoženjsko škodo v višini 12.506,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 7. 2020 dalje do plačila in v presežku glede premoženjske škode tožbeni zahtevek zavrnilo (točka I. izreka), da je toženka dolžna tožniku v roku 15 dni plačati nepremoženjsko škodo v višini 21.234,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 30. 12. 2020 dalje do plačila in v presežku glede nepremoženjske škode tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II. izreka) ter odločilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti njegove pravdne stroške v deležu 36,68%, tožnik pa je dolžan toženki povrniti 63,32% njenih pravdnih stroškov, pri čemer bo sklep o odmeri stroškov izdalo po pravnomočnosti (točka III. izreka).

2. Tožnik se po svojem pooblaščencu pritožuje zoper zavrnilni del sodbe iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Graja prisojeno odškodnino po višini za nepremoženjsko škodo po vseh postavkah ter prisojeno odškodnino za premoženjsko škodo glede postavke nega in pomoč. Meni, da so razlogi izpodbijane sodbe o odločilnih dejstvih nejasni in med seboj v nasprotju, prav tako je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zdravniške dokumentacije, mnenjih izvedencev in zapisnikov o zaslišanjih ter med dejansko vsebino sodb, na katere se sodišče prve stopnje sklicuje. Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine odškodnine napačno uporabilo načeli individualizacije in objektivne pogojenosti.

3. Iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem tožnik zahteva vsaj 40 povprečnih neto plač, ker je v posledici nesreče utrpel poškodbe torakolumbalne in prsne hrbtenice s prelomom več vretenc in poškodbe prsnega koša s prelomom rebra ter poškodbo pljuč z izlivom in pretres možganov, kar po Fischerju sodi med hud primer telesne poškodbe (IV. skupina). Je invalid III. kategorije. Hude stalne bolečine je trpel skupno 12 dni, bolečine srednje intenzitete vsaj 9 mesecev, občasno jih čuti še vedno in jih bo tudi v bodoče, ves preostali čas in tudi v prihodnje pa trpi bolečine lažje intenzitete. Bil je trikrat operiran v splošni anesteziji in skupno hospitaliziran 69 dni, pet mesecev in pol je moral nositi tritočkovni steznik, več kot 30x je bil izpostavljen škodljivemu Rtg in 5x CT slikanju, vstavljen mu je bil kanal za močno analgetično in antibiotično terapijo, opravil je številne preglede v specialističnih ambulantah in pri osebnem zdravniku, opravil je številne preveze ran in tri cikle stacionarnega zdraviliškega zdravljenja v Termah, zaradi postravmatske stresne motnje je obiskoval psihiatrično ambulanto, kjer mu je bilo predpisano jemanje več psihoaktivnih zdravil, ves čas zdravljenja je pri osnovnih življenjskih opravilih rabil pomoč bližnjih, prav tako je v tem času bil popolnoma nesposoben za kakršnokoli delo. Meni, da s strani sodišča prve stopnje izpostavljene zadeve iz sodne prakse niso primerljive z njegovim primerom, saj gre pri njem za hujši primer, s hujšimi bolečinami in večjimi neugodnostmi. Meni, da je bolj primerljiva zadeva VS00064729 v zvezi s sklepom VSRS II DoR 386/2022.

4. Iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti zahteva vsaj 39 povprečnih neto plač, ker je pri njem prišlo do trajnega zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti v višini vsaj 25%, zaradi česar bo v doseganje enakih delovnih rezultatov, kot jih je dosegal pred poškodbo na področju domačega in delovnega okolja, moral vlagati več truda in napora, za določena opravila in dela pa je trajno nesposoben. V posledici pretresa možganov in popoškodbene stresne motnje trpi za anatomskimi in funkcionalnimi trajnimi posledicami, kot so motnje spomina in koncentracije, hitro postane nervozen, razdražljiv, pogosto je v anksioznem - depresivnem stanju. Zaradi udarnine levega pljučnega krila in brazgotinastega tkiva okoli zlomljenih vretenc, se pri fizičnih aktivnostih hitreje zadiha, ima zmanjšano gibljivost prsno-ledvene hrbtenice za okrog 55%, upogib je zmožen napraviti 40 stopinj (normalno 120), nagiba v levo in desno stran sta po 20 stopinj (normalno 30 stopinj), rotacija v levo in desno smer sta po 25 stopinj (normalno 45 stopinj). Povsem nesposoben je za vsako težko fizično aktivnost, lažje pa zmore le kratek čas, pri dalj časa lažjih fizičnih aktivnostih potrebuje pomoč druge osebe, prav tako je pri športnih aktivnostih omejeno sposoben in le za kratek čas. Trpi stalne duševne bolečine lažje stopnje, občasno pa tudi močnejše - srednje stopnje. Meni, da s strani sodišča prve stopnje izpostavljene zadeve iz sodne prakse, niso primerljive z njegovim primerom, saj gre pri njem za hujši primer, s hujšimi posledicami. Meni, da je bolj primerljiva zadeva VS00064729 v zvezi s sklepom VSRS II DoR 386/2022.

5. Iz naslova strahu tožnik zahteva odškodnino v znesku 5.000,00 EUR, ker se je dogodka močno prestrašil, saj je bilo trčenje močno in nepričakovano. Do prihoda in oskrbe v bolnišnici je trpel zelo hud primarni strah, saj je čutil zelo močne bolečine v vratnem delu hrbtenice in prsnem košu, strah ga je bilo, da se je huje poškodoval in ima notranje krvavitve. Sekundarni strah je trpel tekom celotnega zdravljenja, prav tako se vozi s strahom, da bo doživel novo prometno nesrečo. Tudi iz izvedenskega mnenja izhaja, da je tožnik doživljal hud sekundarni strah, skupno vsaj 7 dni, sekundarni strah srednje intenzitete vsaj 9 mesecev, do konca zdravljenja pa je trpel strah lažje intenzitete, ki je postopoma prešel v duševne bolečine. Meni, da s strani sodišča prve stopnje izpostavljene zadeve iz sodne prakse, niso primerljive z njegovim primerom, saj gre pri njem za hujši strah različnih intenzitet.

6. Za duševne bolečine zaradi skaženosti tožnik zahteva odškodnino v znesku 2.000,00 EUR. Na glavi ima vidno brazgotino kot posledico udarca v glavo, prav tako ima dobro vidne obsežne in globoke brazgotine na hrbtni strani in na levi bočni strani prsnega koša. V tem delu je koža pigmentirana, operativne brazgotine pa povzročajo srbenje in občutljivost. Na zatilju ima 3 cm x 1 cm veliko brazgotino, v predelu prsno-ledvenega dela hrbtenice 15 cm x 0,3 cm brazgotino, v predelu levega rebrnega loka zadaj 3 cm x 1 cm brazgotino in v predelu levega zgornjega roba medenice 8 cm x 0,5 cm poševno brazgotino po odvzemu presadka kosti. Zaradi brazgotin duševno trpi, na glavi nosi kratko pričesko, zato je brazgotina tam vsem vedno vidna, zaradi brazgotin po telesu pa ga je sram sleči majico, zato se ne želi hodit kopat, zaradi svojih majhnih otrok pa morajo hoditi v kopališča, kjer je deležen pogledov drugih oseb in neprijetne pozornosti. Ko vidi brazgotine vsak dan, podoživlja prometno nesrečo, upoštevajoč njegovo mladost, pa vse navedeno vpliva na njegovo psihično počutje in občutek manjvrednosti. Ne držijo zaključki sodišča prve stopnje, da so brazgotine večji del leta zakrite, prav tako je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka, ko ni sledilo dopolnitvi izvedenskega mnenja glede skaženosti, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

7. V zvezi z odškodnino za premoženjsko škodo, ki je tožniku nastala zaradi stroškov nege in pomoči, tožnik zahteva 5.775,00 EUR. Navaja, da iz medicinske dokumentacije, izvedenskega mnenja ter izpovedi njegovih staršev in brata izhaja, kakšno in kako dolgo je potreboval pomoč praktično pri vseh opravilih. Tudi v času nadaljnjega zdravljenja je potreboval pomoč, in sicer skupno 1.155 ur po urni postavki 5,00 EUR.

Glede na navedeno tožnik sodišču druge stopnje predlaga, da ugodi pritožbi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da ugodi tožbenemu zahtevku kot zahtevano v pritožbi, podredno pa predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Opravljen preizkus ni pokazal kršitev določb pravdnega postopka. Izpodbijana sodba prav tako nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, saj so v njej navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih, ti razlogi so jasni in med seboj niso v nasprotju, sodišče prve stopnje se je v sodbi opredelilo do vseh pravno relevantnih navedb pravdnih strank, izpodbijano sodbo je zadostno obrazložilo, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je delno zmotno uporabilo materialno pravo glede višine odškodnine za nepremoženjsko škodo ter premoženjsko škodo za postavko tuja nega in pomoč, ki sta odmerjeni prenizko.

Glede odškodnine za nepremoženjsko škodo:

7. Tožnik uveljavlja plačilo odškodnine iz štirih pravno priznanih škodnih naslovov po 179. in 182. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po katerih pripada oškodovancu za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženost in za strah pravična denarna odškodnina, neodvisno od povračila premoženjske škode, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo. Na zahtevo oškodovanca pa lahko sodišče odškodnino prisodi tudi za bodočo nepremoženjsko škodo, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti.

Glede odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem:

8.Sodišče prve stopnje je za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem odmerilo odškodnino v znesku 29.000,00 EUR. Tožnik se zavzema za višjo odškodnino iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti. Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno povzelo vse tožnikove telesne bolečine in nevšečnosti, zato v tem delu povzema sodbo sodišča prve stopnje. Tožnik, ki je bil v času škodnega dogodka star 23 let, je utrpel udarnino glave s pretresom možganov in 4 cm rano na zatilju, zlom 5., 7. 8., 11. in 12. ledvenega vretenca s posledično utesnitvijo hrbteničnega kanala, kompleksno poškodbo prsnega koša, ki je obsegala zlom 7. desnega rebra in udarnino pljuč levo in popoškodbeno stresno motnjo. Gre za hudo telesno poškodbo, ki je po Fischerju klasificirana s IV. stopnjo.

9.Tožnik je trpel hude stalne bolečine prvih pet dni po prometni nesreči, nato še dva dni po vsaki operaciji, imenovani izvedenec travmatologije je trajanje hudih (stalnih in občasnih) skupno ocenil na 12 dni. Bolečine srednje intenzitete je trpel vsaj 9 mesecev, ves preostali čas zdravljenja, vsaj eno leto, je trpel bolečine lažje intenzitete, katere pa ob vsaki daljši fizični obremenitvi prehajajo v bolečine srednje intenzitete. Zdravil se je štiri leta in štiri mesece. Tožnik je tekom zdravljenja trpel tudi številne nevšečnosti med zdravljenjem, podrobneje opisane v točki 16. in 18. obrazložitve izpodbijane sodbe, od katerih je izpostaviti tri-kratno operacijo za stabiliziranje trupa, skupno 69 dni hospitalizacije, nošenje tritočkovnega steznika več kot pet mesecev, fizioterapije, trikratno zdravljenje po 14 dni v Zdravilišču in več kot štiri leta psihiatričnega zdravljenja zaradi popoškodbene stresne motnje.

10.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje predvsem zgoraj navedenim telesnim bolečinam dalo premalo poudarka in odmerilo prenizko odškodnino iz tega naslova. Glede na pretrpljene telesne bolečine, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je primerna odškodnina iz tega naslova 35.000,00 EUR, kar znaša 24 povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji na dan odločanja sodišča prve stopnje.

11.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je s strani sodišča prve stopnje navedena sodna praksa sicer povsem primerljiva, v zadevi VSL sodba II Cp 2882/2013 z dne 9. 4. 2014 v zvezi s sodbo VSRS II Ips 255/2014 z dne 28. 1. 2016, je oškodovanka utrpela zelo podobne poškodbe kot tožnik v tukaj obravnavani zadevi in ji je sodišče iz tega naslova prisodilo 23-kratnik neto plače (aprila 2013 je znašala povprečna plača 993,16 EUR). Sicer je oškodovanka, za razliko od tožnika, trpela dalj časa trajajoče hude bolečine (18 dni), prav tako je bila dlje časa hospitalizirana (104 dni), vendar je tožnik bolečine srednje intenzitete trpel vsaj 9 mesecev, medtem ko jih je oškodovanka 40 dni, tj. dober mesec dni, prav tako je tožnik prestal tri težje operacije na ledvenem in hrbtnem delu zaradi zlomov kosti s komplikacijami in je moral več kot pet mesecev nositi tritočkovni steznik. V zadevi VS000916 z dne 10. 12. 1998 v zvezi z II Ips 499/2000 z dne 31. 5. 2001 je oškodovanec star 20 - 25 let, ob podobnih poškodbah kot naš tožnik, trpel hude bolečine 17 dni, srednje hude bolečine pa 19 dni, dosojeno mu je bilo 20,6 povprečnih neto plač, v zadevi VS001826 z dne 30. 3. 2007 je 19 letni oškodovanec ob podobnih poškodbah, trpel nekoliko krajšo dobo srednjih bolečin, hospitaliziran je bil 11 dni in imel en operativni poseg, sodišče mu je dosodilo 15,35 povprečnih neto plač. S strani tožnika v pritožbi izpostavljena zadeva VS00064729 v zvezi s II DoR 386/2002 v zvezi s II Ips 42/2023, pa ni povsem primerljiva, saj je 21 letni oškodovanec utrpel hujšo poškodbo, in predvsem hudo poškodbo glave, telesne bolečine vseh intenzitet je trpel dlje časa, bil je dlje časa hospitaliziran, prav tako so mu ostale hujše posledice kot tožniku v tukaj obravnavani zadevi. Iz navedenih razlogov je v presežku pritožba tožnika neutemeljena.

12.Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine, pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode in izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode ter primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna. Pri presoji višine celotne odškodnine je sodišče druge stopnje le-to umestilo med tiste primere za podobne poškodbe, pri katerih je ustrezna višja odškodnina. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je nekoliko višje odmerjena odškodnina iz tega naslova skupaj z odškodnino iz ostalih naslovov kot celota primerna in ne odstopa od ustaljene sodne prakse v podobnih primerih.

Glede odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti:

13.Sodišče prve stopnje je iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tožniku odmerilo odškodnino v znesku 31.000,00 EUR. Sodišče druge stopnje poudarja, da je treba pri odmeri odškodnine iz tega naslova ugotavljati, kakšna je bila splošna življenjska aktivnosti tožnika pred škodnim dogodkom in kakšna je po škodnem dogodku ter kakšne so duševne bolečine, ki jih ob tem trpi. V tem se oškodovanci med seboj razlikujejo, saj se lahko njihova pretekla življenjska aktivnost bistveno razlikuje.

14.Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno povzelo obseg, intenziteto in trajanje duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, zato v tem delu povzema sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca ugotovilo, da je bil tožnik pred prometno nesrečo popolnoma zdrav mlad fant, v posledici nesreče pa se je tožnikova življenjska aktivnost zmanjšala zaradi trajnih posledic poškodb. Njegove fizične aktivnosti so zmanjšane v obsegu od lažje do srednje stopnje, pri čemer zaradi slednjih, ter tudi psihičnih in anatomskih posledic, tožnik trpi duševne bolečine stalne lažje stopnje, občasno so lahko tudi močnejše-srednje stopnje. Tožnik je omejen pri gibanju in delu, prisilna drža mu povzroča bolečine, brez bolečin ne zmore dvigniti svojih otrok, pri vseh težjih in dalj časa trajajočih opravilih potrebuje pomoč ali pa jih ne zmore. V posledici poškodbe in operativnih posegov ima brazgotinasto tkivo v okolici pljuč, kar omejuje kapaciteto pljuč, zato se hitreje zadiha, prav tako ima deformacijo poškodovanih vretenc in slabšo gibljivost hrbtenice, v posledici pretresa možganov in popoškodbene stresne motnje pa ima težave s spominom, nespečnostjo in koncentracijo.

15.Iz opisanega je razvidno, da je splošna življenjska aktivnost v času nezgode 23 letnega tožnika trajno zmanjšana v obsegu razvidnem zgoraj, na področju domačega in delovnega okolja pa bo za doseganje enakih rezultatov, kot pred poškodbo, moral vlagati več truda in napora.

16.Upoštevaje vse navedeno, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je odškodnina iz tega naslova pravilno umeščena med podobne primere iz sodne prakse in je pravilno odmerjena s strani sodišča prve stopnje, pritožbeno zavzemanje za višjo odškodnino pa je neutemeljeno. S strani tožnika v pritožbi izpostavljena zadeva VS00064729 v zvezi s II DoR 386/2002, pa ni povsem primerljiva, saj je 21 letni oškodovanec utrpel hujšo poškodbo, hujše posledice pa je oškodovanec dobil tudi na duševnem področju. Oškodovančevo zmanjšanje življenjske aktivnosti je med 25 - 49%, z večjimi napori vzdržuje položaj telesa, ima trajne posledice na psihološkem področju, pojavila se mu je epilepsija, za katero bo moral trajno jemati zdravila, vrtoglavica, težave z ravnotežjem in spastična tetrapareza.

Glede odškodnine za strah:

17.Sodišče prve stopnje je za strah odmerilo odškodnino v znesku 3.200,00 EUR. Tožnik se v pritožbi zavzema za višjo odškodnino na račun hudega primarnega strahu, ki bi ga naj trpel do prihoda in oskrbe v bolnišnici. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja tožnik primarnega strahu ni utrpel, saj se je takoj, v sami nesreči onesvestil, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko odškodnine za primarni strah ni odmerilo. Intenziteto in trajanje sekundarnega strahu pa je sodišče prve stopnje sicer ustrezno povzelo, vendar je pri tem premalo upoštevalo subjektivno doživljanje tožnika, da ga je bilo posebej strah vsake operacije in njenega izida, saj je čutil močne bolečine v poškodovanih delih telesa, strah ga je bilo, da bo pristal na invalidskem vozičku, prav tako je sekundarni strah trpel tekom celotnega zdravljenja, saj je kljub zdravljenju trpel stalne bolečine in imel omejeno gibljivost hrbtenice.

18.Sodišče druge stopnje upoštevaje dejstvo, da tožnik primarnega strahu ni trpel, sekundarni strah pa je bil glede na obseg in čas trajanja močan, ocenjuje, da pravična odškodnina iz naslova strahu znaša 4.000,00 EUR. V presežku je pritožba neutemeljena.

Glede odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti:

19.Sodišče prve stopnje je iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti tožniku odmerilo odškodnino v znesku 1.000,00 EUR. Tožnik izpodbija tudi odškodnino iz tega naslova, ker je prenizka. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno upoštevalo objektivna dejstva - velikost in število brazgotin, vendar jih ni ustrezno povezalo s subjektivnim doživljanjem tožnika. Slednji ima v predelu prsno ledvenega prehoda brazgotino dolžine 15 cm in do 0,3 cm širine, poševno brazgotino v predelu I. rebernega loka zadaj, dolžine 13 cm in 1 cm širine, poševno brazgotino po odvzemu presadka kosti v predelu levega zgornjega roba medenice (črevnice), dolžine 8 cm in do 0,5 cm širine ter brazgotino v zatilju, dolžine 3 cm in 1 cm širine. Iz trditvene podlage in izpovedi tožnika izhaja, da ga brazgotine motijo, na glavi nosi kratko pričesko in brazgotina na glavi je vedno vidna, zaradi brazgotin na telesu pa ga je sram sleči majico. Nerad se kopa, vendar se zaradi treh otrok mora. Ko je na kopališču ali na morju vsak "bulji" v te brazgotine in mu je ob tem neprijetno. Na masaže hodi redko, kar vse pa vpliva na njegovo psihično počutje in občutek manjvrednosti.

20.Upoštevaje dejstvo, da gre za zelo mladega oškodovanca, ki je bil poškodovan prav v tistem življenjskem obdobju, v katerem je videz najpomembnejši, je nedvomno, da tožnik trpi zaradi brazgotin, pri tem pa sodišče druge stopnje ne sledi v celoti zaključkom sodišča prve stopnje, da so tožnikove brazgotine večji del leta zakrite. Pred tretjimi mogoče res, vendar so tožniku vidne vsak dan. Tožnik je namreč izpovedal, da se ob pogledu na brazgotine počuti neprijetno, prav tako mu vsakokratni pogled nanje vrne spomin na prometno nesrečo.

21.Glede na navedeno sodišče druge stopnje sodi, da znaša primerna odškodnina iz tega naslova 2.000,00 EUR.

Glede celotne odškodnine za nepremoženjsko škodo:

23.V obravnavanem primeru je tožnik je utrpel hudo telesno poškodbo. Odškodnine za primerljive poškodbe iz te kategorije se po sodni praksi Vrhovnega sodišča gibljejo med 15 in 73 povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Glede na kombinacijo prej navedenih posledic poškodb na telesnem in duševnem področju, je sodišče druge stopnje tožniku odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v ustreznem razmerju z odškodninami drugih oškodovancev iz sodne prakse, upoštevaje ista merila.

24.Sodišče druge stopnje je tožniku prisodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 72.000,00 EUR (35.000,00 za telesne bolečine in nevšečnosti, 31.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, 4.000,00 za strah in 2.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi skaženosti), kar znaša 49,2 povprečnih mesečnih plač v RS, to pa je, kot že navedeno, primerljivo s podobnimi primeri v sodni praksi.

Glede odškodnine za premoženjsko škodo:

25.Tožnik v pritožbi vztraja pri povrnitvi premoženjske škode za stroške tuje nege in pomoči. Skupno je potreboval pomoč 1.155 ur po 5,00 EUR oziroma 5.775,00 EUR, pri čemer mu je sodišče prve stopnje iz tega naslova dosodilo 3.100,00 EUR.

26.Glede odškodnine iz naslova tuje nege in pomoči se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na izvedensko mnenje, na katerega tožnik ni imel pripomb, zaslišalo je tožnika ter njegova starša ter brata. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je tožnik v času imobilizacije s tritočkovnim steznikom približno pet mesecev doma potreboval tujo pomoč povprečno 3 ure dnevno, kasneje se je potreba po tuji pomoči zmanjševala in je ves preostali čas zdravljenja do 1. 9. 2019 potreboval tujo pomoč povprečno 1 uro dnevno. Kasneje je potreboval tujo pomoč pri težjih in trajajočih domačih opravilih, povprečno 3 ure tedensko.

27.Upoštevajoč navedeno, je tožnik dokazal, da je od dne 1. 5. 2018 potreboval tujo pomoč pet mesecev po 3 ure dnevno, kar je 450 ur. Iz izvedenskega mnenja sicer najprej izhaja, da je tožnik približno pet mesecev in pol moral nositi tritočkovni steznik, nato ga je nosil približno pet mesecev (l. št. 40 spisa), zatorej sodišče druge stopnje zaključuje, da ga je nosil 5 mesecev in v tem že upošteva dneve hospitalizacije, ko tuje pomoči ni potreboval, saj jo je izvajalo zdravniško osebje. Tujo pomoč je tožnik nadalje potreboval od 1. 10. 2018 pa do 1. 9. 2019 (11mesecev) po 1 uro dnevno, ter še od 1. 9. 2019 do konca zdravljenja 31. 3. 2020 144 ur, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje in kar pritožbeno ni sporno. Skupno je tožnik potreboval tujo pomoč in nego v obsegu 924 ur po 5,00 EUR na uro, kar znaša 4.620,00 EUR, torej 1.520,00 EUR več kot je dosodilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno zavzemanje po višji odmeri premoženjske škode ni utemeljeno.

Glede skupne višine dosojene odškodnine:

28.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje tožniku za nepremoženjsko škodo skupaj prisodilo 72.000,00 in za premoženjsko škodo 14.026,62 EUR. Toženka je tožniku iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo že izplačala 42.95,20 EUR, in sicer dne 9. 10. 2020 znesek 10.000,00 EUR in dne 22. 1 .2021 znesek 25.200,00 EUR.

29.Sodišče prve stopnje je pravilno ob uporabi aplikacije Statističnega urada Republike Slovenije za revalorizacijo denarnih zneskov ugotovilo, da dne 10. 9. 2020 izplačani znesek 10.000,00 EUR na dan odločanja (20. 2. 2024) predstavlja znesek 12.070,00 EUR in dne 22. 1. 2021 plačani znesek odškodnine 25.200,00 EUR na dan odločanja predstavlja znesek 30.895,20 EUR.

30.Po določbi drugega odstavka 168. člena OZ se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen, če zakon ne določa drugače. Sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti odškodnine. Zaradi zagotovitve enake vrednosti delno poravnane obveznosti pa je treba valorizirati že plačani znesek odškodnine (načelno pravno mnenja Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 6. 2002).

31.Skupno je že izplačan znesek nepremoženjske škode na dan odločanja znašal 42.965,20 EUR. Valorizirani znesek delnega plačila odškodnine je sodišče druge stopnje odštelo od zneska pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 72.000,00 EUR. Po odštetju valorizirane vrednosti odškodnine, je toženka dolžna tožniku plačati še 29.034,80 EUR iz naslova nepremoženjske škode ter še 14.026,62 EUR iz naslova premoženjske škode.

Glede odločitve o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje:

32.Sodišče druge stopnje je tožniku priznalo odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 29.034,80 EUR in za premoženjsko škodo v višini 14.026,62 EUR. Skupaj je bila torej tožniku odmerjena odškodnina v znesku 43.061,42 EUR od zahtevanih 91.981,62 EUR, tako da znaša uspeh tožnika 46,8%, uspeh toženke pa 53,2%. Glede na navedeno je toženka dolžna tožniku povrniti 46,8% njegovih pravdnih stroškov, tožnik pa je dolžan toženki povrniti 53,2% njenih pravdnih stroškov.

33.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi tožnika delno ugodilo in odločilo kot izhaja iz izreka te sodbe (peta alineja 358. člena ZPP), v presežku pa pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.

Glede pritožbenih stroškov:

34.Tožnik je delno uspel s pritožbo, zato mu je toženka dolžna povrniti pritožbene stroške (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP).

35.Tožnik je kot sporno vrednost v pritožbenem postopku navedel znesek 58.240,20 EUR, uspel pa je z 7.800,00 EUR iz naslova nepremoženjske škode in z zneskom 1.520,00 EUR iz naslova premoženjske škode, skupaj torej 9.320,00 EUR. Glede na sporno vrednost v pritožbenem postopku znaša tako pritožbeni uspeh tožnika 16%.

36.Sodišče druge stopnje je tožniku priznalo naslednje pritožbene stroške (glede na sporno pritožbeno vrednost 58.240,20 EUR): 1.125 odvetniških točk za sestavo pritožbe (tar. št. 22 OT), 2% za materialne stroške v višini 22,5 odvetniških točk, skupaj 1.147,5 odvetniških točk, kar upoštevaje vrednost odvetniških točke 0,6 EUR znaša 688,50 EUR, z 22% DDV pa 839,97 EUR. Glede na tožnikov uspeh, mu je toženka dolžna povrniti sorazmeren del pritožbenih stroškov (16%) v znesku 134,40 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od zapadlosti do plačila.

-------------------------------

1Izvedensko mnenje doc. dr. A. A., dr. med., specialist kirurg travmatolog z dne 5. 5. 2022 na l. št. 35 in nasl.

2Povprečna mesečna neto plača v času odločitve pred sodiščem prve stopnje je za februar 2024 znašala 1.463,25 EUR.

3Glej op. 10 izpodbijane sodbe.

4Glej op. 12 izpodbijane sodbe.

5Znesek predstavlja 2,7 povprečne mesečne neto plače v RS. V zadevi II Dor 386/2022 II Dor 386/2022 v zvezi s II Ips 42/2023 z dne 20. 12. 2023, 21 letni oškodovanec, z nekoliko hujšimi poškodbami kot naš tožnik, prav tako ni utrpel primarnega strahu, hud strah za svoje življenje je trpel 3 tedne, strah v zmerni intenziteti pa še 6 mesecev. Dosojeno mu je bilo 4.000,00 EUR, kar je v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje znašalo dobre 3 povprečne mesečne neto plače v RS.

6Znesek predstavlja 1,4 povprečne mesečne neto plače v RS.

7VSRS II Ips 131/2013 z dne 22.1.2015.

8Prim. odločbe II Ips 255/2014 z dne 28. 1. 2016, II Ips 499/2000 z dne 31. 5. 2001, II Dor 386/2022 v zvezi s II Ips 42/2023 z dne 20. 12. 2023, VS00826 z dne 30. 3. 2007.

9Sodišče druge stopnje stopnje je upoštevalo povprečno mesečno neto plačo v RS ob izdaji izpodbijane sodbe v znesku 1.463,25 EUR.

10Za izgubljen zaslužek - 8.395,78 EUR, za tujo nego in pomoč - 3.900,00 EUR, za potne stroške 1.010,84 EUR.