Up-362/97

7. 3. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 7. marca 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips-71/97 z dne 23. 9. 1997 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 465/95 z dne 13. 12. 1996 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je v marcu 1997 vložil "ustavno pritožbo zoper armado sodišč", ki naj bi mu osem let brutalno kršila ustavne pravice. V vlogi in njenih številnih dopolnitvah smiselno zatrjuje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, saj naj ne bi ničesar kršil. Sodišča naj bi zoper njega "montirala politični sodni proces", saj naj bi odločala o zakonitosti sklepa disciplinske komisije, ki ga v sodnem spisu sploh ni. Sodišča naj bi v sodbah "prikrila, kaj se je v resnici dogajalo za zidovi Lek-a". Pritožnik podrobno prikazuje potek obravnav na prvostopnem sodišču in ozadje disciplinskih postopkov, na podlagi katerih mu je bil najprej izrečeni ukrep prenehanja delovnega razmerja pogojno odložen, nato pa pogojno odloženi ukrep preklican in izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja. Z vlogo z dne 15. 12. 1997 je pritožnik vložil ustavo pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je to zavrnilo revizijo, ki jo je pritožnik vložil zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Pdp 465/95 z dne 13. 12. 1996 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pd 3432/94 z dne 3. 2. 1995. Pritožnik meni, da sta mu bili tudi s to sodbo kršeni pravica do enakega varstva pravic in pravica do nepristranskega sodišča. Vrhovno sodišče naj bi kršilo tudi pravico do pravnega sredstva, ker svoji sodbi ni dodalo pravnega pouka.

2.Ustavna pritožba ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne preverja meritorne odločitve oziroma dokazne ocene organa, ki je izdal posamični akt.

Ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Dejansko stanje, ki ga Ustavno sodišče lahko ugotavlja, ni dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev disciplinskih organov in sodišča o očitanih disciplinskih kršitvah in disciplinski odgovornosti pritožnika, ampak samo dejansko stanje zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe torej ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodišč in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa lahko v zvezi z izvedbo dokaznega postopka presoja, ali je bila v tem postopku spoštovana ustavna zahteva po enakopravnem položaju obeh strank in ali je bila zagotovljena pravica stranke, da se v postopku izjavi glede dejanskih ter pravnih vprašanj, predlaga dokaze, se opredeli do dokaznih predlogov nasprotne stranke ter do rezultatov dokazovanja. Okoliščin, ki bi izkazovale kršitev teh ustavnih zahtev, pritožnik ni izkazal.

3.Pritožnik v svoji vlogi smiselno zatrjuje kršitev pravice do pravnega sredstva. Ta pravica naj bi mu bila kršena, ker Vrhovno sodišče v sodbi, s katero je odločilo o reviziji, ni navedlo pravnega pouka o možnem pravnem sredstvu zoper to sodbo. Ustavno sodišče je že večkrat potrdilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave več od dvostopenjskega sojenja (tj. več od pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje) ne zagotavlja.

Pritožnik je imel možnost vložiti pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje in jo je tudi vložil. Pravica do revizije in s tem do tristopenjskega sodnega postopka s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ni zajeta. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je omogočeno z zakonom. Ker je že sama revizija izredno in ne redno pravno sredstvo, zoper odločitev o reviziji ni pravnega sredstva in zato tudi ni nikakršne kršitve pravic, če ni pravnega pouka. Pritožnikov očitek je zato neutemeljen.

4.Ker glede na navedeno očitno ne gre za kršitev zatrjevanih človekovih pravic ali svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi določbe prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata

Milojka Modrijan