Jedro

Ker je bila storitev s strani organizatorja potovanja zaradi ugotovljene napake aranžmaja (neklimatiziranega prostora) manjvredna, je organizator potovanja dolžan potnikoma plačati razliko cene med klimatiziranim in neklimatiziranim prostorom (znižanje cene po 869. čl. ZOR). Dopis organizatorja potovanja potniku, ki se pritoži glede kvalitete storitev potovalnega aranžmaja, pravno odškodninsko gledano ne more ostati brez posledic, če vsebuje zapise o pritožnikih, kot na primer "neprilagodljiva in nevrotična družina", "pretkani lahkomiselneži" in "malomarneži".

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se glede zahtevane negmotne škode v znesku 1.400.000,00 SIT sodba sodišča prve stopnje in izrek o stroških pravdnega postopka razveljavi ter zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V preostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna tožnici T. B. plačati znesek 11.003,30 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.11.1996 dalje do plačila. Kar sta tožnika zahtevala več, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Na podlagi sodbe sta tožnika dolžna toženki nerazdelno povrniti pravdne stroške v višini 108.950,00 SIT. Zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje se pravočasno pritožujeta tožnika, ki v pritožbi uveljavljata pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99; ZPP). Nesporno med pravdnima strankama je, da sta tožnika pri toženki rezervirala aranžma v hotelu H. na (grškem otoku) Samosu za njiju in njuna dva otroka, in sicer aranžma s klimatiziranimi prostori. Sodišče prve stopnje je sledilo njunima navedbama, da klimatska naprava v apartmaju ni delovala. Ker sta letovala z dvema majhnima otrokoma in ker so bile temperature izredno visoke, posledično pa je bilo ogromno insektov, je bivanje v takšnem okolju za vse štiri predstavljalo hudo obremenitev. Za tožnika je potovanje izgubilo celoten pomen in vrednost, zato utemeljeno zahtevata povračilo stroškov celotnega aranžmaja. Tožnika sta nedvomno utrpela tudi duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti. Navedbe v dopisu toženke so ju spravile v hude depresije, prizadeto je bilo njuno dobro ime in čast. Sodišče je sicer te okoliščine ugotavljalo, vendar jim ni dalo prave vrednosti in pomena oziroma zanemarilo njihov vpliv na psihično stanje obeh tožnikov. Dejansko stanje je bilo tako nepopolno ugotovljeno, materialno pravo pa nepravilno uporabljeno. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožnikov v celoti ugodi. Pritožba tožnikov je bila v skladu z določbo 344. člena ZPP vročena toženki, ki odgovora na pritožbo ni podala. Pritožba je delno utemeljena. Materialnopravno podlago za odločanje v tej pravdni zadevi ponujata dva različna odseka Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 29/78; ZOR). Pogodbo o organiziranju potovanja oziroma upravičenje tožnikov do znižanje cene zaradi nekvalitetnih storitev aranžmaja ureja, tako kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, XXIV. poglavje ali konkretno prvi in drugi odstavek 869. člena posebnega dela ZOR. Potnik lahko nasproti organizatorju potovanja uveljavlja znižanje cene, ki je podoben jamčevalnemu zahtevku za napake, če storitve, ki jih je organizator potovanja zaupal tretjim, sploh niso bile ali so bile le delno izvršene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila storitev (izpolnitev pogodbe o organiziranju potovanja) s strani toženke zaradi ugotovljene napake aranžmaja (neklimatiziranega prostora) manjvredna. Temu ustrezno je toženka dolžna tožnikoma plačati vsoto, ki ustreza njeni manj vredni izpolnitvi, torej razliko med klimatiziranim in neklimatiziranim apartmajem. Manjvrednost, kakor jo razumeta tožnika (izguba celotnega pomena in vrednosti potovanja zaradi pokvarjene klimatske naprave), z zakonom ni sodno varovana. Ostala materialna škoda, ki jo tožnika uveljavljata, ni bila posledica pokvarjene klimatske naprave, temveč siceršnjega koriščenja aranžmaja. Odločitev sodišča prve stopnje je v tem delu materialnopravno pravilna in temelji tudi na pravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Pritožbo tožnikov v tem delu je pritožbeno sodišče zato v skladu z določilom 353. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno. Resni pomisleki pa se pritožbenemu sodišču zastavljajo glede odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka tožnikov na plačilo negmotne škode iz naslova razžalitve njunega dobrega imena in časti. Toženka kot turistična agencija je tožnikoma, potem ko sta le-ta po končanem potovanju pri njej ugovarjala kvaliteto obljubljene storitve, v odgovor na njune navedbe poslala dopis z (po oceni pritožbenega sodišča) vse prej kot vljudnim besedilom. Sodišče prve stopnje je vsebino spornega dopisa z dne 16.08.1996 (priloga A6) sicer analizirano natančno, vendar premalo celostno. Povprečen potrošnik storitev dopisov profesionalnih turističnih agencij ne bere tako, kot ga je razčlenilo sodišče prve stopnje, ampak upravičeno bolj osebno in celokupno. Beseda "morda" tistemu, ki mu je dopis namenjen, ob vseh ostalih zapisih ("neprilagodljiva in "nevrotična družina", "pretkani lahkomiselneži", "malomarnež") ne more pomeniti bistvenega olajšanja. Prav tako se pritožbeno sodišče ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da se je toženka tožnikoma opravičila in da je zato praktično svoje navedbe smiselno že preklicala. Tako imenovano "opravičilo" (dopis z dne 12.02.1997 - priloga A8) po oceni pritožbenega sodišča pristnega opravičila toženke za poslan dopis niti ne vsebuje. Iz navedenih razlogov bo moralo sodišče prve stopnje vsebino dopisa z dne 16.08.1996, iz katerega izhaja drug večji sklop tožbenega zahtevka tožnikov (denarna odškodnina za negmotno škodo po določbi 200. člena ZOR v okviru oddelka "Povzročitev škode"), presojati ponovno v ponovljenem postopku. V tem delu je pritožba tožnikov utemeljena. Odločitev o delni razveljavitvi izpodbijanege dela sodbe in izreka o stroških pravdnega postopka je pritožbeno sodišče sprejelo na podlagi 355. člena ZPP, odločitev o stroških pritožbenega postopka pa temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.