Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo še dodatne omejitve tožnika v okviru iste, III. kategorije invalidnosti, torej da je pri tožniku prišlo do spremembe invalidnosti. V ostalem je tožbeni zahtevek tožnika (da se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in da se mu prizna pravica do delne invalidske pokojnine) zavrnilo. Tožnik je tako le delno uspel v postopku, njegov uspeh pa znaša 75 %, kar je treba upoštevati pri odločitvi o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se v 7. točki izreka izpodbijane sodbe znesek 1.006,86 EUR nadomesti z zneskom 755,15 EUR.

V ostalem se pritožba zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbi tožnika in odpravilo odločbi toženke z dne 30. 6. 2008 in z dne 22. 10. 2008 ter tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni ter mu priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami od 1. 7. 2008 dalje, toženki je naložilo, da je o pravici in višini nadomestila za invalidnost dolžna izdati posebno odločbo; delodajalec je dolžan tožniku zagotoviti pravico do premestitve; v delu, kjer je tožnik zahteval razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti ter priznanje pravice do invalidske pokojnine pa je tožbo zavrnilo (pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek) glede stroškov postopka pa je v točki 7. izreka sodbe odločilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 1.006,86 EUR.

Zoper sklep o stroških postopka pod točko 7 izreka sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka in pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek tožnika po povračilu stroškov postopka zavrne oz., da se odloči o stroških postopka upoštevajoč delni uspeh tožnika v tem sporu. Meni, da je tožnik v zadevi uspel le v neznatnem oz. nebistvenem delu, saj je bil tožnik že v predsodnem postopku razporejen v invalidnost III. kategorije zaradi posledic bolezni in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami. V okviru sodnega postopka so mu bile priznane le drugačne omejitve pri delu, ki pa ne predstavljajo pravice, ampak so zgolj dejstva.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v sodbi sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter ni zagrešilo bistvenih določb, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pa v zvezi s stroški nepravilno uporabilo materialno pravo.

Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je tožnik v tožbi z dne 13. 11. 2008 zahteval, da se odpravita odločbi toženke z dne 30. 6. 2008 in z dne 22. 10. 2008, da se tožnik razvrsti v II. kategorijo invalidnosti od 2. 9. 2008 dalje ter, da o pravici in višini invalidske pokojnine odloči toženka s posebno odločbo. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in odpravilo odločbi toženke, tožnika pa razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni ter mu priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto, brez dvigovanja in prenašanja bremen težjih od 5 kg, brez dolgotrajnih del v prisilni sklonjeni drži trupa, izmenoma stoje in sede, z nezmožnostjo za hojo po neravnem ali spolzkem terenu ali vzpenjanju po lestvah in prenašanju bremen, kjer bi potreboval za oprijem obe roki, s polnim delovnim časom od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 7. 2008 dalje. Toženki je naložilo, da o pravici in višini nadomestila za invalidnost izda posebno odločbo v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe. Tožbeni zahtevek tožnika, kjer je ta zahteval, da se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 2. 9. 2008 dalje ter priznanje pravice do invalidske pokojnine pa je zavrnilo.

O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi 154. in 155. člena ZPP, ter Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 67/2003), ki se uporablja na podlagi 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT; Ur. l. RS, št. 67/2008 s spremembami). Sodišče prve stopnje je potrebne stroške v celoti naložilo v plačilo tožencu z obrazložitvijo, da z zavrnjenim delom tožbenega zahtevka niso nastali posebni stroški.

V skladu s 3. odstavkom 154. člena ZPP lahko sodišče odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki sta jih imela nasprotna stranka in njen intervenient, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. V konkretni zadevi ni moč izhajati iz stališča sodišča prve stopnje, da tožnik ni uspel samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po obširnem dokaznem postopku v bistvu ugotovilo še dodatne omejitve tožnika v okviru iste III. kategorije invalidnosti, torej da je pri tožniku prišlo do spremembe invalidnosti (kakor je bilo ugotovljeno tudi z izpodbijano odločbo toženke z dne 22. 10. 2008) in sicer, da je tožnik poleg omejitve v izpodbijani odločbi z dne 22. 10. 2008 nezmožen tudi za hojo po neravnem ali spolzkem terenu ali vzpenjanju po lestvah in prenašanja bremen, kjer bi potreboval za oprijem obe roki. V ostalem je bil tožbeni zahtevek tožnika (da se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in da se mu prizna pravica do delne invalidske pokojnine) zavrnjen. Po mnenju pritožbenega sodišča je tožnik le delno uspel v pravdi, njegov uspeh v pravdi znaša 75 % in tako ni uspel s višino 25 %, kar pa ne predstavlja sorazmerno majhnega dela tožnikovega zahtevka.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi toženke delno ugodilo in dosojeni znesek glede stroškov postopka v višini 1.006,86 EUR znižalo, glede na uspeh v pravdi, na znesek 755,15 EUR ter v tem obsegu v skladu s 3. točko 365. člena spremenilo 7. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, v preostalem pa zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno (da je tožnik v zadevi uspel le v neznatnem oz. v nebistvenem delu) in v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.