Jedro

Tožniku je bila pravnomočno prisojena odškodnina v dveh delih. Toženčeva revizija v zvezi s prvo sodbo je prepozna; glede druge sodbe pa je glede na čas izdaje prvostopenjske odločbe treba upoštevati določbe ZPP-D in bi bila tako revizija dovoljena le, če bi jo revizijsko sodišče dopustilo v skladu s 367. a členom ZPP. Reviziji nista bila priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije in zato niso podane predpostavke dovoljenosti revizije.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo revizijo toženca z dne 16. 9. 2010, ki je bila vložena zoper sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 1592/2006 z dne 24. 5. 2007, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 327/1999 z dne 21. 4. 2006 in sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 157/2009 z dne 7. 5. 2010, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 565/2009 z dne 1. 7. 2009. 2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženčevo pritožbo proti sklepu sodišča prve stopnje.

3. Toženec je vložil revizijo proti sklepu pritožbenega sodišča zaradi „bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v smislu 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)“. Revident zastopa tezo, da je treba revizijo dopustiti po pravilih pred sprejetjem novele ZPP-D, ker je bilo „o prvem delu zahtevka“ odločeno pred novelo ZPP, ko se je revizijska vrednost zvišala na znesek 40.000 EUR. Toženec je bil obsojen skupno na plačilo odškodnine v znesku 4.651,88 EUR, kar presega protivrednost 1.000.000 SIT in je zaradi tega „tožnik trdno prepričan, da bi sodišče moralo dovoliti njegovo revizijo“. Stališče revidenta je tudi, da odločitev sodišč ni bila sprejeta v duhu ustavnih pravic do sodnega varstva, do pravnega sredstva in do enakega varstva pravic.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Tožniku je bila pravnomočno prisojena odškodnina v dveh delih: najprej deloma s sodbo, ki jo je Višje sodišče v Celju izdalo 24. 5. 2007, nato pa še s sodbo istega sodišča z dne 7. 5. 2010. Kolikor se toženčeva revizija nanaša na prvo navedeno sodbo, je ta prepozna, saj je bila vložena dobra štiri leta po izdaji izpodbijane sodbe(1). Kolikor pa se revizija nanaša na drugo sodbo (vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša 3.400 EUR), pa je glede na čas izdaje prvostopenjske odločbe treba upoštevati določbe ZPP-D(2) in bi bila tako revizija dovoljena le, če bi jo revizijsko sodišče dopustilo v skladu s 367. a členom ZPP(3). Reviziji nista bila priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije(4) in zato niso podane predpostavke dovoljenosti revizije.

Op. št. (1): Primerjaj določbo 367. člena ZPP/99. Op. št. (2): Primerjaj prvi in drugi odstavek 130. člena ZPP-D. Op. št. (3): Primerjaj določbe drugega in tretjega odstavka 367. člena ZPP.

Op. št. (4): Primerjaj drugi odstavek 373. člena ZPP.