Jedro

Geodetsko podjetje ali projektant mora v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb opraviti obravnavo in lastniku stavbe oziroma vsakega posameznega dela stavbe pokazati potek razdelitve delov stavb s primerjavo poteka v elaboratu in v naravi (prvi odstavek 82. člena ZEN). Kakor izhaja iz upravnega spisa, je bila glavna obravnava v zadevi opravljena. O njej je bil sestavljen zapisnik, iz katerega izhaja, da se vsi lastniki, vključno s tožečo stranko, strinjajo z delitvijo stavbe in vzpostavitvijo novih delov stavb ter da s takšno spremembo etažnega načrta soglašajo, kar so potrdili z podpisom navedenega zapisnika. Neutemeljen je zato ugovor tožeče stranke, da je bilo dejansko stanje v zadevi nepravilno ugotovljeno, saj odločitev temelji prav na navedenem elaboratu.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim upravnim aktom je Območna geodetska uprava Koper odločila, da se stavba s št. 2626-728 z naslovi A., B., C. in D., ki je povezana s parc. št. 2626-1188/1 in 2626-1191/1 v katastrski občini E. in vsi njeni deli, izbriše iz katastra stavb (točka 1. izreka) in sklenila, da se v kataster stavb vpiše nadomestna stavba s št. 2626-5611 z naslovom A. in D., ki je povezana s parc. št. 2626-1188/1 v k.o. E. (točka 3. izreka). Stavbi in delom stavbe je določila številke, površine in dejansko rabo, delom stavbe pa tudi številko stanovanja ali poslovnega prostora in sicer št. dela stavbe 2626-5611-1 s št. stanovanja ali poslovnega prostora 1 ter površino 64,2 m2 z dejansko rabo dela stavbe 1230104-nestanovanjska ter številko dela stavbe 2626-5611-2 s številko stanovanja ali poslovnega prostora 2 ter površino 354,0 m2 z dejansko rabo stanovanje v skupni površini stavbe 418,2 m2 ter dejansko rabo stavbe 1110003-stanovanjska (točka 4. izreka). V kataster stavb vpisala nadomestno stavbo s št. 2626-5612 z naslovom B. in C., ki je povezana s parcelo 2626-1191/1 v k.o. E. Izola (točka 5. izpodbijane odločbe). Stavbi in delom stavbe je določila številke, površine in dejansko rabo, delom stavbe pa tudi številke stanovanja ali poslovnega prostora in sicer št. dela stavbe 2626-5612-1 s številko stanovanja ali poslovnega prostora 1 ter površino 135,6 m2 z nestanovanjsko dejansko rabo dela stavbe ter številko dela stavbe 2626-5612-2 s številko stanovanja ali poslovnega prostora 2 ter površino 173,1 m2 s stanovanjsko dejansko rabo stavbe v skupni površini stavbe 308,7 m2 z dejansko rabo stavbe 1110003-stanovanjska (točka 6. izreka).

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da so stranke v postopku, F. d.o.o., G. d.d., H.H., I.I. in J.J. pri Območni geodetski upravi Koper (v nadaljevanju Geodetska uprava) vložili zahtevo za izbris stavbe 2626-728, ki je povezana s parcelama 2626-1188/1 in 2626-1191/1 v katastrski občini E., iz katastra stavb ter zahtevo za vpis nadomestnih stavb s št. 2626-5611 in 2626-5612 v kataster stavb.

Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o vpisih v kataster stavb (v nadaljevanju Pravilnik) izdelalo geodetsko podjetje K. d.o.o. ter gradbeno dovoljenje št. 351-95/2011/G-12/4 z dne 14. 2. 2012 Upravne enote Izola. Elaborata z dne 10. 12. 2011 in 12. 12. 2011, je potrdil odgovorni geodet L.L. Inž. geod. št. dov. IZS Geo 0139. Po tem, ko je ugotovila, da elaborat za vpis stavbe v kataster stavb izpolnjuje vse pogoje 84. člena ZEN, je zahtevi za vpis stavbe v kataster ugodila. Številke površine in dejanska raba delov stavb, številke stanovanj ali poslovnih prostorov ter površine in dejanska raba stavbe so bile povzete iz elaborata za vpis stavbe v kataster stavb. Ugotovila je, da je razlog za izbris stavbe v poenastavitvi izvedbe postopka vpisa precej rekonstruirane etažno deljene stavbe in enostavnejšega upravljanja ter ekonomičnega postopka izvedbe vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo, saj se je prvotno etažno vpisana stavba s št. 2626-728 z obsežno rekonstrukcijo vsebinsko bistveno spremenila in je postopek vpisa dveh etažno deljenih stavb bolj smiseln. Na podlagi zahteve in zahteve predloženega elaborata je zato lahko v celoti ugotovila dejansko stanje in odločila tako, kot izhaja iz izreka.

Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnil. V zvezi z ugovorom, ki se nanaša na površine pripadajoče posameznim delom, je navedel, da iz zapisnika glavne obravnave št. 252/11 z dne 11. 11. 2011 izhaja, da se vsi lastniki strinjajo s predlagano delitvijo stavbe ter vzpostavitve novih delov stavb ter s takšno spremembo etažnega načrta soglašajo in to potrjujejo s svojim podpisom tega zapisnika. Na obravnavi so bili torej strankam pokazani navedeni elaborati za izbris stavbe in vpis novih stavb v kataster stavb, oziroma potek razdelitve delov stavb s primerjavo poteka v elaboratih in stanja v naravi, na kar stranke niso imele pripomb in so zapisnik podpisale. V zvezi z ugovorom, ki se nanaša na neresnično ugotovljeno dejansko stanje glede obsega rekonstrukcije pa je navedla, da je predložene elaborate izdelalo geodetsko podjetje in predstavljajo strokovno podlago za odločanje, zato pritožbene navedbe niso upoštevne. Strokovni del postopka (geodetska storitev) je ZEN prepustil geodetskemu podjetju, ki na podlagi strokovnosti izdela elaborat, odgovorni geodet pa s svojim podpisom in žigom na elaboratu potrdi, da je stanje o lastnostih stavbe in delov stavbe kot je prikazano v elaboratu, enako dejanskemu stanju nepremičnine v naravi.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija 3. in 4. točko izreka sklepa Geodetske uprave z dne 14. 5. 2013 iz vseh razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Geodetski upravi očita, da je svojo odločitev v 3. točki izreka izpodbijanega sklepa oprla le na elaborat, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje K. d.o.o. ter gradbeno dovoljenje z dne 14. 2. 2012 Upravne enote Izola, ki je bilo izdano le na zahtevo ene izmed strank postopka, ni pa upoštevalo gradbenega dovoljenja tožeče stranke z dne 13. 9. 2011, ki je postalo pravnomočno dne 18. 9. 2011. V tem delu je bilo dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno, v postopku za izdajo izpodbijanega upravnega akta pa so bila kršena pravila postopka, kar je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve. Izpodbijani akt je v svoji obrazložitvi tako pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti, zato je podana kršitev iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Nadalje ugovarja podatkom elaborata glede višine stavbe, navedene v obrazcu K2, saj iz pravnomočnega gradbenega dovoljenja z dne 13. 9. 2011 izhaja, da je stavba visoka približno 12 m, zato je nemogoče, da bi nadmorska višina objekta znašala le 10,83 m. V predmetnem elaboratu tudi ni pravilno označena terasa, ki pripada delu stavbe 2626-5611-2, saj je predmetna terasa v lasti tožeče stranke in se nahaja med drugo in tretjo etažo. Upravni organ tako ni upošteval ustne pripombe, ki jo je naknadno telefonsko podala tožeča stranka, s katero je specificirala v čem je dejansko stanje napačno ugotovljeno.

Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v predlaganem obsegu odpravi in zadevo vrne upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek, podrejeno pa, da izpodbijani sklep v 4. točki izreka spremeni tako, da se pri delu stavbe št. 2626-5611-1 vpiše površina 58,90 m2, pri delu stavbe št. 2626-5611-2 pa vpiše površina 219,95 m2. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri obrazložitvi izpodbijane odločbe, dopolnjene z odločbo upravnega organa druge stopnje, prereka tožbene navedbe tožeče stranke in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Prizadete stranke odgovora na tožbo niso podale.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v navedenih materialnih predpisih, kakor izhaja iz podatkov upravnega spisa. Upravni organ prve stopnje je v obrazložitvi sklepa in odločbe navedel pravilne razloge za odločitev. Sodišče iz navedenega razloga sledi njeni obrazložitvi, dopolnjeni z obrazložitvijo upravnega organa druge stopnje, zato v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne ponavlja razlogov za odločitev, k tožbenim navedbam pa še dodaja: Tožeča stranka s tožbo izpodbija 3. in 4. točko izreka sklepa upravnega organa prve stopnje. Iz vpisnika sodišča pa ne izhaja, da bi bila zoper ostale točke izpodbijane odločbe in sklepa vložena tožba. Navedeno pomeni, da sta 1. in 2. točka izpodbijane odločbe, ki se nanaša na izbris prejšnje stavbe iz katastra stavb ter 5. in 6. točka sklepa, ki se nanaša na vpis stavbe s številko 2626-5612 v kataster stavb postali pravnomočni.

Kataster stavb je evidenca o stavbah in delih stavb (70. člen ZEN). Zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb lahko vloži investitor gradnje, lastnik parcele, na kateri stoji stavba ali je z njo povezana, imetnik stavbne pravice, lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe ali upravnik stavbe (prvi odstavek 81. člena ZEN). Zahtevi za vpis stavbe v kataster stavbe je treba priložiti elaborat za vpis stavbe v kataster stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant in mora vsebovati podatke iz prvega odstavka 73. člena ZEN (četrti odstavek 81. člena ZEN), to pa so identifikacijska oznaka, lastnik, upravljalec, lega in oblika, površina, dejanska raba in številka stanovanja ali poslovnega prostora. Ob vpisu stavbe v kataster stavb se vpišejo vsi deli stavbe (šesti odstavek 81. člena ZEN).

Geodetsko podjetje ali projektant mora v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb opraviti obravnavo in lastniku stavbe oziroma vsakega posameznega dela stavbe pokazati potek razdelitve delov stavb s primerjavo poteka v elaboratu in v naravi (prvi odstavek 82. člena ZEN). Kakor izhaja iz upravnega spisa je bila v zadevi opravljena glavna obravnava, o kateri je bil zapisan zapisnik, iz katerega izhaja, da se vsi lastniki strinjajo z delitvijo stavbe in vzpostavitvijo novih delov stavb ter da se takšno spremembo etažnega načrta soglašajo, kar potrjujejo z podpisom navedenega zapisnika. Navedeni zapisnik vsebuje tudi navedbo, da se zemljiškoknjižni lastniki stavbe strinjajo s tako spremembo delitve stavbe na dve novi stavbi, ki je vpisana v priloženih elaboratih. Svoje strinjanje s podatki v elaboratu je v izjavi podpisala tudi tožeča stranka, ki je skupaj z ostalimi etažnimi lastniki po pooblaščencu tudi vložila zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb po ZEN.

Geodetska uprava po prejemu zahteve za vpis stavbe v kataster stavb preizkusi, ali elaborat za vpis stavbe v kataster vsebuje vse predpisane sestavine in ali podatki o stavbi in delih stavb omogočajo vpis v kataster stavb (prvi odstavek 84. člena ZEN). Če geodetska uprava ugotovi, da je elaborat za vpis stavbe v kataster stavb izpolnjuje vse pogoje za vpis, o vpisu stavbe v kataster izda sklep, v katerem se navede številke stavbe za novo vpisano stavbo, površina stavbe, njena dejanska raba, podatki o povezavi z registrom prostorskih enot in zemljiškim katastrom, številke delov stavb, površine delov stavb, dejanska raba delov stavb in število stanovanj ali prostorov. Po mnenju sodišča je upravni organ prve stopnje pravilno in popolno opravil preizkus po 84. in 95. členu ZEN in preveril, ali elaborati za vpis stavbe v kataster vsebujejo vse predpisane sestavine ter da podatki o stavbi in delih stavb omogočajo vpis v kataster stavb ter na to izvršil vpis novih stavb v kataster stavb v skladu z izdelanimi elaborati. Glede na navedeno je ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, neutemeljen. V postopku po 84. členu ZEN se namreč po preizkusu predpisanih sestavin elaborata in možnosti vpisa, izvrši le vpis, v skladu z elaboratom, izdelanim v skladu z določbami ZEN, saj ZEN posebej ne določa, da geodetska uprava sama preverja oziroma določa površine in ostale podatke, ki se vpisujejo v kataster stavb, ampak slednje povzema iz elaborata, ki ga izdela pooblaščeno geodetsko podjetje oziroma projektant. V kataster stavb se po določbi 75. člena ZEN vpisujejo med drugim tudi podatki o lastniku na podlagi podatkov zemljiške knjige in se osvežijo glede na podatke centralnega registra prebivalstva, sodnega registra ter drugih evidenc, ki izkazujejo spremembe podatkov lastnika stavbe ali dela stavbe. Glede na to ugovori, ki se nanašajo na lastninsko pravico oziroma obseg lastninske pravice stavbe ali delov stavb, ne morejo biti predmet tega postopka. Vprašanje lastništva posameznega dela stavbe je vprašanje, ki ga ni mogoče presojati in preverjati v okviru upravnega postopka, pač pa so za ta vprašanja pristojna sodišča splošne pristojnosti.

Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka sicer ustno (po telefonu) ugovarjala ugotovljeni višini zgradbe (uradni zaznamek o telefonskem ugovoru), za kar pa ni predložila nobenega dokaza. Zato je upravni organ po mnenju sodišča pravilno sledil podatkom priloženega elaborata. Dokaz, ki ga je tožeča stranka predložila tožbi, pa predstavlja tožbeno novoto, ki jo sodišče upoštevaje tretji odstavek 20. člena ZUS-1 ne more upoštevati.

Glede na navedeno je izpodbijani upravni akt po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.