Jedro

Ker je tožnica vložila predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodnih taks za cel postopek in ne zgolj za tožbo, bi moralo sodišče prve stopnje o njenem predlogu za oprostitev sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 14. 06. 2010, ki je glede na vložitev pritožbe dne 30. 09. 2010 pravočasen, odločati (meritorno). Tožnici namreč ni mogoče odreči pravnega interesa, da se o njenem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo odloči, saj iz izreka in obrazložitve sklepa z dne 14. 06. 2010 izhaja, da je bilo odločeno izključno o predlogu za oprostitev plačila takse za tožbo oziroma za postopek na prvi stopnji.

Taksno obveznost je treba plačati, ko slednja nastane, hkrati pa je treba vložiti tudi morebitni predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse. Taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.

Izrek

Pritožbi z dne 30. 09. 2010 se ugodi in se sklep opr. št. I Pg 844/2010-10 z dne 27. 08. 2010 razveljavi.

Pritožba z dne 01. 07. 2010 se zavrne in se sklep opr. št. I Pg 844/2010-5 z dne 14. 06. 2010 potrdi.

Obrazložitev

Glede pritožbe z dne 30. 09. 2010 Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 08. 2010 odločilo, da se postopek s pritožbo tožeče stranke zoper sklep z dne 14. 06. 2010 ustavi.

Zoper izpodbijani sklep je tožnica iz razloga zmotne uporabe materialnega prava vložila ugovor (smiselno pritožbo) in predlagala, da pritožbeno sodišče upošteva težak položaj tožnice in ji pomaga pri reševanju podjetja.

Pritožba ni bila vročena nasprotni stranki.

Pritožba je utemeljena.

Za odločanje o pritožbi v tej zadevi je pristojno Višje sodišče v Ljubljani, ker je bila pristojnost s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. Su 72/2011-34 z dne 23. 03. 2011 prenesena z Višjega sodišča v Mariboru na Višje sodišče v Ljubljani.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 06. 2010 predlog tožnice za oprostitev plačila oziroma obročno plačilo sodne takse za pravdni postopek na prvi stopnji zavrglo. Zoper sklep je tožnica dne 01. 07. 2010 vložila pritožbo; ker pa tudi zanjo ni plačala sodne takse, ji je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 105.a člena ZPP poslalo nalog za plačilo (list. št. 80), v katerem jo je opozorilo na posledice neplačila. Ker tožnica sodne takse za pritožbo v predpisanem 15-dnevnem roku ni plačala in niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom postopek s pravnim sredstvom ustavilo, saj je štelo, da je tožnica pritožbo umaknila (3. odstavek 105.a člena ZPP).

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da stari zakon o sodnih taksah (ZST), ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1 (Uradni list RS, št. 37-1524/2008), takse za pritožbo proti sklepu o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni določal (VSL sklep I Cp 2451/2010 z dne 01. 09. 2010). Prav tako tudi novi ZST-1, ki velja od 01. 01. 2011 (novela A) v 4. odstavku 10. člena določa, da se o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, taksa ne plača. Ker v konkretnem primeru pride v poštev uporaba ZST-1 brez novele A, ki takso za sklep o sodni taksi očitno predvideva (tar. št. 30010 ZST-1), saj ne določa drugače, pritožbeno sodišče zaključuje, da je bilo plačilo sodne takse za pritožbo zoper izpodbijani sklep procesna predpostavka in jo je bila tožnica potemtakem dolžna plačati v roku, določenem v plačilnem nalogu.

V 3. odstavku 105.a člena ZPP je določeno, da če sodna taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, se šteje, da je vloga umaknjena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sicer pravilno ugotovilo, da sodna taksa za pritožbo ni bila plačana, vendar pa ni presojalo, ali so morda podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse po predlogu tožnice z dne 11. 06. 2010. Tožnica je namreč dne 11. 06. 2010 vložila prošnjo za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse za postopek. Sodišče prve stopnje je njen predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse za pravdni postopek na prvi stopnji kot prepozen zavrglo. Po 2. točki 2. odstavka 5. člena ZST-1 namreč taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko spis prispe k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek, kar pomeni, da bi tožnica morala predlog za oprostitev plačila sodnih taks za tožbo vložiti takoj po vročitvi sklepa z dne 30. 03. 2010, vendar najkasneje do trenutka, ko je spis prispel na pravdno sodišče (19. 05. 2010, ovitek spisa). Predlog za oprostitev, ki ga je tožnica vložila dne 11. 06. 2010, je bil kar se tiče sodne takse za tožbo, torej za postopek na prvi stopnji, vložen prepozno (1. odstavek 13. člena ZST-1).

Po 1. odstavku 13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je bil pri sodišču vložen predlog, in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali kasneje. Ker je tožnica vložila predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodnih taks za cel postopek in ne zgolj za tožbo, bi moralo sodišče prve stopnje o njenem predlogu za oprostitev sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 14. 06. 2010, ki je glede na vložitev pritožbe dne 30. 09. 2010 pravočasen, odločati (meritorno). Tožnici namreč ni mogoče odreči pravnega interesa, da se o njenem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo odloči, saj iz izreka in obrazložitve sklepa z dne 14. 06. 2010 izhaja, da je bilo odločeno izključno o predlogu za oprostitev plačila takse za tožbo oziroma za postopek na prvi stopnji (podobno tudi VSL sklep II Cp 1804/2010).

Sodišče prve stopnje je tako napačno uporabilo 13. člen ZST-1 in 105.a člen ZPP, saj o morebitni oprostitvi ali odlogu plačila sodne takse za pritožbo sploh ni odločilo, zato je pritožbeno sodišče sklep z dne 27. 08. 2010 razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

O stroških pritožbenega postopka sodišče ni odločalo, saj ti niso bili priglašeni (2. odstavek 163. člena ZPP).

Glede pritožbe z dne 01. 07. 2010 Glede na zgoraj navedeno odločitev pritožbenega sodišča o razveljavitvi sklepa z dne 27. 08. 2010, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek s pritožbo tožeče stranke zoper sklep z dne 14. 06. 2010 ustavi, je pritožbeno sodišče istočasno odločilo tudi o pritožbi z dne 01. 07. 2010 zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 14. 06. 2010, s katerim je sodišče prve stopnje predlog tožnice za oprostitev oziroma obročno plačevanje sodne takse za pravdni postopek na prvi stopnji kot prepozen zavrglo.

Taksno obveznost je treba plačati, ko slednja nastane (5/1 ZST-1), hkrati pa je treba vložiti tudi morebitni predlog za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse. Po 2. točki 2. odstavka 5. člena ZST-1 taksna obveznost za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.

Tožnica bi tako morala predlog za oprostitev plačila sodnih taks vložiti takoj po vročitvi sklepa z dne 30. 03. 2010, vendar najkasneje do trenutka, ko je spis prispel na pravdno sodišče (19. 05. 2010, ovitek spisa), saj po 1. odstavku 13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je bil pri sodišču vložen predlog, in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali kasneje. Poziv tožeči stranki s strani pravdnega sodišča na doplačilo sodne takse z dne 26. 05. 2010 (vročen 28. 05. 2010) tako ni odločilen trenutek, ko bi tožnica šele izvedela za nastop taksne obveznosti. Tožnica je bila o samem dejstvu, da bo taksna obveznost nastala, obveščena že z vročitvijo sklepa izvršilnega sodišča, opr. št. VL 207985/2009 z dne 30. 03. 2010, s katerim je bil sklep o izvršbi v predmetni zadevi razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. V drugi točki izreka je bilo navedeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Mariboru v pravdnem postopku. Z vročitvijo tega sklepa dne 02. 04. 2010 in ob upoštevanju, da ni vložila pritožbe zoper ta sklep, je bila tožnica seznanjena z dejstvom, da bo taksna obveznost nastala in da jo bo treba doplačati (tako tudi sodna praksa npr. VSL sklep I Cpg 147/2010 z dne 04. 03. 2010, VSL sklep I Cpg 485/2010 z dne 21. 04. 2010 itd.).

Predlog za oprostitev, ki ga je tožnica vložila dne 11. 06. 2010, je bil kar se tiče sodne takse za tožbo, torej za postopek na prvi stopnji, vložen prepozno in je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu povsem materialnopravno pravilna. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo z dne 01. 07. 2010 zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje z dne 14. 06. 2010 potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).