Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če tožena stranka ne uporablja vode, se določila Odloka (o obveznosti plačila opravljanih storitev javne službe skladno z veljavnimi predpisi), ki veljajo za uporabnike, zanjo ne uporabljajo.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 8424/2011 z dne 26. 1. 2011, razveljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka, tožbeni zahtevek pa zavrne (I. točka izreka) in da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 66,96 EUR (II. točka izreka).
Zoper navedeno sodbo je iz razloga zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, toženi stranki pa naloži plačilo vseh stroškov.
Skladno s 1. odstavkom 344. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 442. in 480. členom ZPP je bila pritožba tožeče stranke toženi stranki vročena v odgovor, vendar ga slednja ni podala.
Pritožba ni utemeljena.
O pritožbi je na podlagi določbe 5. odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za postopek v sporu majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve v pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva v reševanje odstopi senatu.
V postopku v sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejstveni substrat zadeve, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. V skladu s 1. odstavkom 458. člena ZPP je namreč sodbo in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati zgolj zaradi absolutne bistvene kršitve pravil pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izjemo predstavlja zgolj položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (2. odstavek 458. člena ZPP).
V obravnavanem gospodarskem sporu tožeča stranka na podlagi Odloka o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 17/2006, 59/2007, 34/2012, 84/2012, v nadaljevanju Odlok) vtožuje plačilo dvanajstih računov za opravljene storitve vzdrževalnine, števčnine in omrežnine na odjemnem mestu št. 42949/151098, in sicer za obdobje od 1. 11. 2009 do 31. 10. 2010. Na območju, kjer je zgrajen, se gradi, obnavlja ali prenavlja javni vodovod, je priključitev stavbe na javni vodovod obvezna. Izvajalec mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev (8. člen Odloka). Uporabnik storitve javne službe je fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda na območju MOL (21. člen Odloka). Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca pravico priključitve na javni vodovod (1. alineja 22. člena Odloka). Uporabniki morajo omogočiti preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod, prenesti vodovodne priključke v vzdrževanje izvajalcu, dopustiti vzdrževanje vodovodnih priključkov ter opravljene storitve javne službe plačati skladno z veljavnimi predpisi (3. alineja 23. člena Odloka).
Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki ne morejo biti predmet preizkusa na drugi stopnji, so naslednje: - tožena stranka je lastnik zgradbe (ki je še v fazi gradnje) na naslovu S. 32 v Ljubljani; - tožena stranka na navedenem naslovu vode ne porablja.
10. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe z dne 19. 10. 2011 svoj zahtevek utemeljevala z dejstvom, da je tožena stranka priključena na javni vodovod na odjemnem mestu št. 42949/151098, pri čemer pa je izrecno pojasnila tudi, da toženka na navedenem objektu ne porablja vode ter da so postavke po računih oziroma vrste stroškov, tj. vzdrževalnina, števčnina in omrežnina, neodvisne od porabe vode in jih mora plačati vsak uporabnik, ki je priključen na javni vodovod, ne glede na to, ali vodo dejansko rabi ali ne. Temu se je tožena stranka upirala z navedbami, da tožeča stranka ni izkazala ustreznega pravnega temelja za svojo terjatev in oporekala pasivni legitimaciji.
11. Glede na navedeno pa pritožbeno sodišče meni, da je odločitev, kakršna izhaja iz izreka izpodbijane sodbe, pravilna, pri čemer pa upošteva drugačno materialno pravo. Skladno s predhodnim odstavkom, ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka na odjemnem mestu vode ne porablja in (pravilno) uporabo 21. člena Odloka je namreč zaključiti, da tožena stranka ni uporabnik storitev javne službe, ki jih zagotavlja tožeča stranka. To nadalje pomeni, da glede na določila Odloka o oskrbi s pitno vodo (in Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, Ur. l. RS, št. 63/09) tudi ni zavezana k njihovem plačilu. Pritožbena navedba, da je v obravnavani zadevi bistveno, da je stavba tožene stranke, ki ima odjemno mesto št. 42949, priključena na javni vodovod, se vsled navedenemu tako izkaže za irelevantno (21. člen v zvezi s prvo alinejo 22. člena Odloka). Če namreč tožena stranka ne uporablja vode, se določila Odloka (o obveznosti plačila opravljanih storitev javne službe skladno z veljavnimi predpisi), ki veljajo za uporabnike, zanjo ne uporabljajo. Ker tožbeni zahtevek tudi po prepričanju pritožbenega sodišča po temelju ni utemeljen, pa pritožnica pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe ne more omajati niti z očitki v zvezi z utemeljitvijo višine tožbenega zahtevka.
12. Ker tudi pravilna uporaba materialnega prava v obravnavanem gospodarskem sporu narekuje enako rešitev (zavrnitev tožbenega zahtevka), je pritožbeno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka te sodbe. Ostalih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), pa pritožbeno sodišče ni našlo, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
13. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).
(1) Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US, 107/10 - Odl. US, 75/12 - Odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - Odl. US, 92/13 - Odl. US, 6/14 in 10/14 - Odl. US.