Jedro

Iz postopkovnih določb (32. člen ZKP) izhaja, da je odločitev o tem, ali bo do združitve kazenskih postopkov prišlo, v pristojnosti sodišča prve stopnje.

Izrek

Višje sodišče v Kopru ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu za združitev postopkov, kot ga je višja državna tožilka podala v obtožnem aktu.

Obrazložitev

Iz podatkov spisa izhaja, da je višja državna tožilka v obtožnem aktu, ki ga je vložila pred Okrožnim sodiščem v Kopru zoper A. M. in gospodarsko družbo M. d.o.o., zaradi uvodoma navedenih kaznivih dejanj, predlagala, da „se združi obravnavanje predmetne obtožbe z obtožbo KT 252/2013 v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Novi Gorici II K 29651/2014, kjer gre za očitek istovrstnih kaznivih dejanj ter enakega modusa operandi istemu obdolžencu“. Iz navedenega izhaja, da je višja državna tožilka predlagala združitev dveh kazenskih postopkov, ki tečeta zoper istega obtoženca in isto pravno osebo pred različnima okrožnima sodiščema, in ne gre za predlog višje državne tožilke za prenos krajevne pristojnosti, kot to zmotno izhaja iz dopisa, s katerim je sodišče prve stopnje zadevo odstopilo v reševanje višjemu sodišču. Višje sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

Po določbi osmega odstavka 32. člena ZKP odloča o združitvi postopka sodišče, ki je pristojno za enoten postopek. Če je ista oseba obdolžena več kaznivih dejanj iz pristojnosti sodišč iste vrste, je pristojno tisto sodišče, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek, če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka (prvi odstavek 32. člena ZKP). Iz navedenih postopkovnih določb izhaja, da je odločitev o tem, ali bo do združitve kazenskih postopkov prišlo, v pristojnosti sodišča prve stopnje.

Glede na navedeno višje sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu za združitev postopkov, kot ga je višja državna tožilka podala v obtožnem aktu, zato se je na podlagi prvega odstavka odstavka 36. člena ZKP izreklo za nepristojno.