Jedro

Ugovor je predstavljal izjavo nevednosti, ki je zadostila zahtevani obrazloženosti ugovora.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da izrek glasi: ″Sklep o izvršbi z dne 13. 3. 2023 se razveljavi. O zahtevku in stroških bo sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju.″

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika. Ugotovilo je, da dolžnik ne zanika razmerja z upnikom ne obstoja obveznosti ali višine, kataloška številka 4, navedena v predlogu pa je verodostojna listina. Dejstva, ki jih navaja v ugovoru, ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev. Zato ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da ni mogel preveriti ali je dokument, ki ga je upnik uporabil za podlago izvršbi, res dokument, ki ga zakon določa kot verodostojno listino, saj ni bil priložen predlogu.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Naloga sodišča prve stopnje je bila samo preizkusiti obrazloženost ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ se šteje, da je ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Navesti mora pravno pomembna dejstva, ki lahko imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predložiti (predlagati) dokaze, s katerimi dokazuje zatrjevana dejstva1. Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov2. Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.

6. Dolžnik v pritožbi utemeljeno ponavlja ugovorne trditve, da ne more preveriti ali je dokument, ki ga je upnik uporabil za podlago izvršbi, res dokument, ki ga zakon določa kot verodostojno listino, saj ni bil priložen predlogu in da ni nujno, da je dokument, ki ga upnik podaja kot podlago, verodostojna listina. Ugovor je predstavljal izjavo nevednosti, ki je zadostila zahtevani obrazloženosti ugovora. Pomeni zatrjevanje pravno pomembnega negativnega dejstva, za katerega dolžniku ni treba predlagati dokazov, saj se dokazno breme prevali na upnika.3 Ugovor je bil obrazložen.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je le uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 Načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999. 2 Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14, sklepi VSL III Ip 5487/2013, I Ip 4311/2014, VSC I Ip 626/2008. 3 Sklepi VS RS II ip 24/2013, VSL II Ip 1707/2021, III Ip 183/2018.