Jedro

Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku).

Zgolj okoliščina, da je dedinja v zapuščinskem postopku sodnica, ki opravlja sodniško funkcijo na sodišču, ki spada v isto sodno okrožje, kot sodišče, ki je stvarno in krajevno pristojno za obravnavanje predmetne zapuščinske zadeve, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu navedene zakonske določbe. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru, upoštevajoč naravo postopka, po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrajno sodišče v Novem mestu.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Novem mestu, ki je stvarno in krajevno pristojno za zapuščinsko obravnavo po zapustniku A. A., je Vrhovnemu sodišču predlagalo, naj za odločanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog je utemeljilo z okoliščino, da je zakonita dedna upravičenka tudi B. B., ki je okrajna sodnica na Okrajnem sodišču v Trebnjem. To sodišče spada v isto sodno okrožje kot sodišče, ki je po zakonu pristojno za vodenje predmetnega zapuščinskega postopka, imenovana sodnica pa je razporejena na reševanje tudi zapuščinskih zadev.

2.Predlog ni utemeljen.

3.Člen 23 Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja resnično zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4.Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge v smislu citirane zakonske določbe spada zahteva po nepristranskosti sodišča, v povezavi z zunanjim videzom nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča do udeležencev postopka in do javnosti.1 Zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča je tudi skladno s sodno prakso okrnjena, če bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko.2

5.Zgolj okoliščina, da je dedinja v zapuščinskem postopku sodnica, ki opravlja sodniško funkcijo na sodišču, ki spada v isto sodno okrožje kot sodišče, ki je stvarno in krajevno pristojno za obravnavanje predmetne zapuščinske zadeve, ne pomeni tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu navedene zakonske določbe.3 Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrajno sodišče v Novem mestu, upoštevaje še zlasti dejstvo, da delegacije pristojnosti ni predlagala stranka postopka, temveč sodišče sámo. Če pri sodniku, ki mu je zadeva dodeljena, obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti oziroma objektivnosti, pa to ni razlog za delegacijo pristojnosti, temveč za njegovo izločitev (70. člen ZPP).

6.Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče predlog za delegacijo, podan še pred pričetkom obravnavanja zadeve, zavrnilo.

-------------------------------

1N. Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 291.

2Sklep Vrhovnega sodišča I R 160/2022 z dne 7. 12. 2022.

3Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I R 9/2012 z dne 19. 1. 2012, I R 105/2011 z dne 6. 10. 2011 in I R 69/2008 z dne 12. 6. 2008.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.