Jedro

Tožena stranka bi morala v skladu s tretjim odstavkom 14. člena ZBPP presojati in posledično z ustrezno stopnjo zanesljivosti in prepričljivosti ugotoviti ter obrazložiti okoliščine o tem, ali tožnik dejansko lahko oziroma ne more razpolagati s premoženjem zaradi hipotekarnega kredita na stanovanjski hiši.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 261/2024 z dne 29. 7. 2024 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Iz izpodbijane odločbe

1.Organ za brezplačno pravno pomoč Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju: Organ za BPP) je z odločbo Bpp 261/2024 z dne 29. 7. 2024, kot neutemeljeno, zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu za vložitev tožbe in zastopanje v socialnem sporu zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), v zvezi z odločbo št. 10334-3674/2023 z dne 23. 4. 2024, zaradi priznanja pravice do delnega nadomestila za invalidnost, ki se pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani vodi pod opr. št. Ps VI 560/2024, na I. stopnji.

2.Tožena stranka je s pozivom z dne 28. 6. 2024, tožnika kot prosilca seznanila z ugotovitvami organa odločanja glede tožnikovega (prosilčevega) materialnega položaja in ga seznanila z razlogi svojih ugotovitev. Toženka je tožnika kot prosilca istočasno poučila, da lahko v roku 8 (osmih) dni poda pripombe na ugotovljena dejstva, kar je tožnik (prosilec) tudi storil.

3.Tožnik (prosilec) je v svojih navedbah pred organom pisno pojasnil svoj dvom v pravilnost stališča organa in nesmiselnost veljavne zakonodaje, saj meni, da tovrstna obravnava posamezniku povzroča njegovo neenakopravno obravnavo in je v posledici neskladna z ustavo, ob upoštevanju dejstva, da ima sam na nepremičnini tudi hipotekarni kredit, ki bi ga v primeru prodaje predmetne hiše moral najprej odplačati, zaradi česar s svojo nepremičnino ne more prosto razpolagati. V svojih navedbah je tožnik (prosilec) izpostavil, da bi moral organ odločanja pri odločitvi o vrednosti njegove nepremičnine odšteti tudi njegov nepremičninski kredit zavarovan s hipoteko, ki nepremičnino bremeni.

4.Dodatno je tožnik kot prosilec še izpostavil njegovo neenakopravno obravnavo glede na različne vrednosti nepremičnin po različnih krajih v R Sloveniji, in da so njegovi dohodki pod minimalnimi dohodki v R Sloveniji, zaradi česar ne more uveljaviti svoje pravice do pravnega varstva.

5.Kljub navedbam tožnika je Organ za BPP zavrnil njegovo prošnjo za dodelitev BPP, zaradi zaradi tožnikovega premoženja, ki presega višino 23.274,24 EUR (prvi odstavek 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih - ZSVarPre), saj je tožena stranka v postopku ugotovila, da je prosilec (tožnik) izključni lastnik predmetne nepremičnine, ki leži v k.o. ... in v naravi predstavlja enostanovanjsko hišo, v kateri prosilec in njegova žena sicer tudi bivata in kjer imata prijavljeno stalno prebivališče.

Tožbene navedbe

6.Tožnik vlaga tožbo iz vseh pritožbenih razlogov in glede nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja izpostavlja, da je toženka napačno ugotovila, da lahko sam razpolaga s svojim premoženjem, saj je njegova nepremičnina še vedno obremenjena s hipotekarnim kreditom, katerega neodplačan del znaša 30.570,00 EUR in njegova mesečna anuiteta 328.71 EUR, zaradi česar meni, da njegovo dejansko premoženje znaša zgolj 22.383,57 EUR, kar je manj od določila v ZUPJS, ki določa višino 23.274,24 EUR in navedel, da je toženki vse potrebne podatke (ki si jih lahko tudi sama pridobi) predložil že v dopisu z dne 24. 7. 2024.

7.Tožnik je v tožbi še dodatno ponovno izpostavil neustavnost ureditve dodelitve BPP glede na vrednost nepremičnine in različne kraje , kjer se nepremičnine nahajajo, kakor tudi svojo neenakopravno obravnavo.

8.Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis št. Bpp 261/2024, odgovora na tožbo pa ni podala.

9.Tožba je utemeljena.

10.Predmet sodne presoje je v obravnavani zadevi odločba, s katero je Organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker ni izpolnjen materialni pogoj, iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in določil ZSVarPre.

11.Skladno s prvim odstavkom 1. člena ZBPP, je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati.

12.ZBPP v 13. členu določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri tem se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Skladno s 14. členom ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodek in premoženje ter dohodke in premoženje oseb, ki se z namenom ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagateljev upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke - ZSVarPre o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravic do denarne socialne pomoči.

13.Pritrditi je navedbam toženke iz izpodbijane odločbe glede pravnih podlag za odločanje o premoženjskem stanju prosilca, vendar sodišče pritrjuje tožnikovim navedbam, da se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila do njegovih navedb v zvezi s hipotekarnim kreditom na predmetni nepremični, ki ga je v svojih navedbah, po pozivu toženke (24. 7. 2024) izpostavil. Toženka je nenazadnje v izpodbijani odločbi sama navedla, da je vpogledala v podatke iz evidence nepremičnin, da je prosilec lastnik enostanovanjske hiše, v ničemer pa se v izpodbijani odločbi ni opredelila ali dejstvo, da ima tožnik tudi hipotekarni kredit, kakorkoli vpliva na njegovo možnost razpolaganja z nepremičnino oziroma ali in kako vpliva na presojo o vrednosti nepremičnine in tožnikovo materialno zmožnostjo oziroma nezmožnostjo.

14.Zaradi navedenega po stališču sodišča toženka ni ustrezno obrazložila svoje odločitve oziroma se do tožnikovih navedb, podanih že v postopku odločanja, ni konkretizirano opredelila in je tako izpodbijana odločba po stališču sodišča nepopolno obrazložena.

15.Tožniku po presoji sodišča tudi ni bila dana možnost dokazovanja pravno relevantnih okoliščin iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca, ZBPP ne upošteva premoženje, s katerim prosilec dejansko ne more razpolagati, če prosilec izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ni zakrivil po lastni volji.

16.Pri navedenem sodišče še pripominja, da se toženka tudi ni opredelila do tožnikovih konkretnih navedb glede njegove različne obravnave oziroma neenakopravne obravnave, zaradi česar je izpodbijana odločba tudi v tem delu pomanjkljivo obrazložena in v posledici ne omogoča preizkusa odločbe sodišču.

17.Tožnik je v navedbah pred toženko in v tožbenih navedbah dovolj prepričljivo opisal pravno relevantne okoliščine v zvezi z dokazovanjem drugačne vrednosti premoženja oziroma še bolj pomembno v zvezi z nezmožnostjo razpolaganja s premoženjem, na podlagi katerih je sodišče lahko ugotovilo, da bi omenjena procesna kršitev morebiti lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve (1. in 2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

11

18.Sodišče se iz dokazne ocene toženke namreč ne more prepričati, da je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo, torej določba tretjega odstavka 14. člena ZBPP (saj je, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, toženka sploh ni uporabila). Toženka bi morala namreč, v skladu s to določbo, presojati in posledično z ustrezno stopnjo zanesljivosti in prepričljivosti ugotoviti in obrazložiti okoliščine o tem, ali tožnik dejansko lahko oziroma ne more razpolagati s premoženjem (zaradi hipotekarnega kredita na stanovanjski hiši), ki ga je organ odločanja upošteval pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja in ali so izpolnjeni pogoji za morebitno nezmožnost razpolaganja upravičen razlog za morebitno ne/dodelitev BPP, kar pa v izpodbijani odločbi sploh ni obrazloženo. Pri navedenem sicer sodišče pripominja, da je tudi pri tovrstnem odločanju kot finančni pogoj določeno, da premoženje prosilca in njegove družine ne sme presegati višine 60 (šestdesetih) osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar znaša 27.920,40 EUR.

19.Izpodbijana odločba ima namreč naravo upravne odločbe, ki mora biti v skladu z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ustrezno obrazložena. Le ustrezna obrazloženost pa stranki omogoča pravico do izjave glede stališča organa in posledično vložitev ustreznega pravnega sredstva, kolikor se zanj odloči. Zgolj konkretizirana obrazložitev odločbe pa v posledici omogoča ustrezno presojo sodišču ob morebitno vloženi tožbi.

20.Sodišče v navedenem primeru še pripominja, da je tožnik sicer šele v tožbi navedel tudi svoje osebne okoliščine onkološkega bolnika (medtem ko so okoliščine tožnikove invalidnosti III. stopnje bilo toženki znane), kar bi lahko pomenilo presojo izjemnih okoliščin iz zdravstvenih razlogov za dodelitev BPP, česar pa toženka v izpodbijani odločbi sploh ni presojala, saj morebitnih izjemnih okoliščin ni niti ugotavlja, zaradi česar bo navedeno organ odločanja moral presojati v ponovljenem postopku, torej presojati tudi pogoje za morebitno dodelitev izjemne BPP, ki je urejena v 22. členu ZBPP (ki se lahko dodeli tudi prosilcu, ki v določenem delu presega dohodkovni in premoženjski cenzus), in sicer med drugim iz zdravstvenih razlogov prosilca. Zadnja alinea 22. člena ZBPP namreč določa, da se lahko BPP izjemoma dodeli tudi iz drugih razlogov na katere prosilec in njegovi družinski člani niso mogli oziroma ne morejo vplivati in zaradi katerih so se znašli v položaju materialne ogroženosti, pri čemer ni nujno, da bi materialna ogroženost bila nujno posledica posebnih izdatkov. Določbe 22. člena ZBPP namreč ni mogoče razlagati tako, da bi bili upoštevani le izredni stroški ne pa tudi stroški, ki nastanejo periodično, torej redno, med katere sodijo tudi morebitni stroški povezani z invalidnostjo ali onkološkim zdravljenjem prosilca.

21.Glede na vse navedeno je sodišče, na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem naj ta skladno s stališčem sodišča, ki zadeva postopek in pravilno uporabo materialnega prava, o zadevi ponovno odloči (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

22.Sodišče je, na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v postopku pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

1Primeroma enako stališče izhaja iz sodb I U 953/2018-12 z dne 3. 10. 2018, I U 951/2018-10 z dne 21. 8. 2018 in I U 952/2018 z dne 3. 7.2018.

2Primeroma enako stališče izhaja iz sodbe I U 953/2018-12, z dne 3. 10. 2018.

3Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.

---

Zveza

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 14, 14/3, 22 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 214, 214/1

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.