Jedro

Zakon ne omejuje pravice do povrnitve potnih stroškov od kraja stalnega bivališča do sodišča. Priča je upravičena do povračila dejanskih potnih stroškov, ki ji nastanejo zaradi prihoda na sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo potne stroške priči A. H. za prihod na sodišče k zaslišanju na glavni obravnavi dne 24. 9. 2014 za 650 km (iz Banja Luke v Ljubljano in nazaj) v višini 75,01 EUR. Naložilo jih je v plačilo tožeči stranki, ki je predlagala izvedbo tega dokaza.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Izpodbija ga iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, ali spremembo tako, da se priči priznajo potni stroški v višini 10,16 EUR (za vlak iz Hrastnika do Ljubljane in nazaj). Sodišču očita, da je nekritično sledilo pričini prijavi potnih stroškov za relacijo Banja Luka – Ljubljana za obe smeri (650 km). Priča je sicer navedla, da dela v Banja Luki, a je to nepreverljivo. Prebivališče ima v Sloveniji, na naslovu v Hrastniku. Tja ji je sodišče trikrat uspešno vročilo vabilo k zaslišanju. Računa za gorivo ali drugih dokazov za prihod iz Bosne in Hercegovine ni predložila. Dve v pritožbi navedeni priči lahko potrdita, da sta jo na dan obravnave zjutraj videli, da se je odpeljala od doma s svojega naslova v Hrastniku. Priča je upravičena do potnih stroškov od njenega prebivališča do sodišča. Uporabila bi lahko javni prevoz. Povratna vozovnica za vlak Hrastnik – Ljubljana stane 10,16 EUR.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnim strankam in priči. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Priča ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče ter do povračila izgubljenega zaslužka (prvi odstavek 242. člena ZPP). Vsakdo, ki je kot priča vabljen na sodišče k zaslišanju, se mora odzvati vabilu in priti na sodišče ne glede na to, v katerem kraju se takrat nahaja. Zato zakon ne omejuje pravice do povrnitve potnih stroškov od kraja stalnega bivališča do sodišča. Priča je upravičena do povračila dejanskih potnih stroškov, ki ji nastanejo zaradi prihoda na sodišče. 6. V obravnavanem primeru je priča na zaslišanju povedala, da je morala na sodišče priti iz Banja Luke. Priglasila je potne stroške iz Banja Luke in nazaj in navedla, da je v obe smeri 650 km (list. št. 104 spisa). Na obravnavi je bila osebno navzoča tožnica (ki je zaslišanje priče predlagala in jo sodeč po podatkih spisa osebno pozna) in njen pooblaščenec. Pomislekov in ugovorov tožeče stranke k priglašenimi stroškom ni bilo. Zato sodišče ni imelo razlogov za dvom o resničnosti pričine izpovedbe (od kod je prišla na obravnavo) in o primernosti priglašenih potnih stroškov. Glede na razpoložljive podatke je dejansko stanje ugotovilo pravilno. Pritožnica ga ne more omajati s sklicevanjem na dejstvo, da ima priča stalno bivališče v Hrastniku, kamor so ji bila vročena vabila. To še ne pomeni, da je navedenega dne na sodišče prišla od tam. Iz podatkov spisa npr. med drugim izhaja, da se je na eno od prejetih vabil odzvala z opravičilom in navedla, da je vabilo prejel njen oče z istim imenom in priimkom (uradni zaznamek na list. št. 99 spisa). Sicer pa so vse pritožbene navedbe, ki skušajo omajati ugotovitve sodišča, in predlagani dokazi prepozni in neupoštevne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Pritožnica, ki je bila na obravnavi navzoča in ki pričo pozna, ni takoj ob priglasitvi potnih stroškov opozorila na neupravičeno razdaljo in tega v pritožbi ne opraviči. 7. Potni stroški so odmerjeni na podlagi 6. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/2003 s spremembami). Glede na ugotovljena dejstva o (dražjem) javnem prevozu, obrazložena z jasnimi in prepričljivimi razlogi v točki 4 sklepa, ki jim pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje, pritožba pa jih niti ne izpodbija, je odmera višine potnih stroškov tudi pravno pravilna in skladna s pravnim pravilom, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje.

8. Pritožbeni razlogi niso podani. Ker je odločitev pravilna v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjena z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami, jo je pritožbeno sodišče potrdilo, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).