Jedro

Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper dediča kot pravnega naslednika dolžnice je le sklep procesne narave, s katerim se odpravlja procesna ovira, ki je v izvršilnem postopku nastala zaradi dolžničine smrti in dejstva, da dolžnica v postopku ni imela pooblaščenca (1. točka prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).1 Prekinitev učinkuje po samem zakonu, ne glede na to, ali prekinitev sodišče ugotovi tudi s sklepom. Prekinjeni postopek se nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo, ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo (prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in prvi odstavek 37. člena ZIZ). Pojasnjena pravna podlaga daje sodniku pooblastilo, da nadaljuje postopek po uradni dolžnosti in ne le na zahtevo stranke, kot zmotno meni pritožnik. V ta namen si lahko tudi pridobi sklep o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je nadaljevalo prekinjeni postopek in odločilo o vstopu novega dolžnika - dediča namesto pokojne dolžnice.

2. Novi dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da pokojna dolžnica ni imela neporavnanih obveznosti, sodišče prve stopnje pa je nadaljevalo postopek po trinajstih letih brez pravne podlage, ko je bil postopek že končan. Sodišče ne sme nadaljevati postopka po uradni dolžnosti, upnik pa ni predlagal novega ali nadaljevanje starega postopka v 10 letnem zastaralnem roku. Spis bi moral biti arhiviran. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z dedovanjem kot univerzalnim nasledstvom preidejo na dediča vsa premoženjska razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel, ne glede na to, ali so dediču konkretne obveznosti znane, ali ne. Zapuščina preide po samem zakonu na dediče v trenutku zapustnikove smrti (132. člen Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD). Dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika z vsem svojim premoženjem, ne le s premoženjem, ki je bilo predmet dedovanja, vendar do višine vrednosti podedovanega premoženja (prvi odstavek 142. člena ZD).

6. Dediči se tako ne morejo upirati nadaljevanju izvršilnega postopka zoper njih, saj kot univerzalni pravni nasledniki vstopajo tudi v procesnem pomenu v pravice in obveznosti zapustnika in odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Pritožnik ne zatrjuje, da ni dedič po pokojni dolžnici, sodišče prve stopnje pa se je pravilno o tem vprašanju oprlo na pridobljen pravnomočni sklep o dedovanju, ki veže glede odločitve o dedičih tako sodišče, kot stranke.

7. Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper dediča kot pravnega naslednika dolžnice je le sklep procesne narave, s katerim se odpravlja procesna ovira, ki je v izvršilnem postopku nastala zaradi dolžničine smrti in dejstva, da dolžnica v postopku ni imela pooblaščenca (1. točka prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).1 Prekinitev učinkuje po samem zakonu, ne glede na to, ali prekinitev sodišče ugotovi tudi s sklepom. Prekinjeni postopek se nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo, ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo (prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in prvi odstavek 37. člena ZIZ). Pojasnjena pravna podlaga daje sodniku pooblastilo, da nadaljuje postopek po uradni dolžnosti in ne le na zahtevo stranke, kot zmotno meni pritožnik. V ta namen si lahko tudi pridobi sklep o dedovanju. Drugačno stališče pritožbe ni utemeljeno.

8. Po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ se izvršba, če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, nadaljuje zoper novega dolžnika, ki mora prevzeti izvršbo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.

9. Ker je sklep o nadaljevanju postopka z novim dolžnikom zgolj procesne narave, zoper njega dolžniki ne morejo uveljavljati vsebinskih ugovorov, ki se nanašajo na izterjevano obveznost. Tak materialnopravni ugovor je tudi ugovor zastaranja, ki je podan v pritožbi; da je bil postopek končan in je pretekel že 10 letni zastaralni rok. Dolžnik je podal tudi ugovor prenehanja obveznosti. Navedena ugovora sta lahko presojana le v okviru ugovora zoper sklep o izvršbi (56. in 56.a člen ZIZ), ki pa mora biti obrazložen tako, da so navedene konkretne trditve in dokazi (drugi odstavek 53. člena ZIZ). O ugovoru bo kot pristojno sodišče (54. člen ZIZ) odločilo sodišča prve stopnje v nadaljevanju postopka.

10. Postopek tudi ni bil formalno ustavljen, kot navaja dolžnik, ampak le prekinjen. Ali bi moral biti dejansko končan in spis arhiviran, kot je mogoče razumeti dolžnikove navedbe, pa je lahko pomembno le pri presoji v zvezi z ugovorom zastaranja (peti v zvezi s četrtim odstavkom 369. člena Obligacijskega zakonika - OZ), ne pa pri vprašanju procesnega nadaljevanja.

11. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Glej tudi VSL Sklep III Ip 3788/2017.