Jedro

Dejstvo, da je dolžnik sodno takso nakazal na napačen prehodni podračun pristojnega sodišča, ni pravno pomembno, saj gre za očitno pomoto, ki jo je mogoče enostavno odpraviti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen zaradi neplačila sodne takse.

2. Dolžnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Navaja, da je sodno takso za postopek z ugovorom plačal v pravilni višini in pravočasno. Dne 5. 3. 2014 je namreč plačal sodno takso v višini 55,00 EUR na račun št. SI 56 0110 0845 0100 810, ref. SI 00 2300-11302-2014, namen plačila: 2090 VL 11302/2014, kar vse izhaja iz pritožbi priloženega potrdila plačila UPN. Predlaga tudi vpogled v elektronsko evidenco plačil sodnih taks (CURS). Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje ter mu prizna stroške v zvezi s predmetno pritožbo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Plačilo sodne takse predstavlja procesno predpostavko za odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi (29. b člen ZIZ).

5. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je pravočasno plačal sodno takso za ugovor v predmetni izvršilni zadevi. Iz potrditve plačila UPN, priloženega k pritožbi, je razvidno, da je dolžnik sodno takso za ugovor plačal v 8-dnevnem roku od prejema plačilnega naloga (5. 3. 2014), v pravilni višini (55,00 EUR) in z navedbo pravilne reference. Dejstvo, da je dolžnik sodno takso nakazal na napačen prehodni podračun pristojnega Okrajnega sodišča v Ljubljani (in sicer na podračun Centralnega oddelka za verodostojno listino SI 56 0110 0845 0100 810 namesto na podračun Sodnih taks pravnih in fizičnih oseb ter zasebnikov SI 56 0110 0845 0169 389), pa ni pravno pomembno, saj gre po stališču sodne prakse v takšnem primeru za očitno pomoto, ki se lahko pripeti tudi kvalificiranemu vložniku in jo je mogoče enostavno odpraviti s prenakazilom plačanega zneska z enega na drug prehodni račun (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 84/2010 z dne 13. 5. 2010, VSL sklep I Cpg 256/2011 z dne 8. 9. 2011 in VSK sklep II Ip 483/2010 z dne 1. 7. 2010). Namen sodnih taks je v zagotavljanju procesne discipline strank in v fiskalnih razlogih, temu pa je bilo v konkretnem primeru zadoščeno ne glede na nakazilo sodne takse na napačen prehodni podračun pristojnega sodišča. 6. Ker sodišče prve stopnje glede na navedeno ni imelo pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. V novem postopku naj sodišče prve stopnje vsebinsko odloči o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).