Jedro

Vrhovno sodišče je že v več zadevah sprejelo stališče, da je pritožba po 357.a členu ZPP zagotovljena tudi v v primerih, ko sodišče druge stopnje razveljavi dokončno odločitev (sklep) nepravdnega sodišča. Pritožnik očitno pritožbo po 357.a členu ZPP razume kot pravno sredstvo, na podlagi katerega Vrhovno sodišče vsebinsko odloča o zadevi. Takih pooblastil pa Vrhovno sodišče v okviru pritožbenega preizkusa po 357.a členu ZPP nima.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se delitev v izreku sklepa navedenih nepremičnin, ki so v lasti udeležencev tega nepravdnega postopka (vsakega v deležu 1/7) opravi tako, da se prodajo, čista kupnina pa se po odbitku stroškov postopka razdeli med udeležence. Vrednost nepremičnin je določilo na 150.000,00 EUR.

2. Na pritožbo petega nasprotnega udeleženca je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navedlo je, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej s pomočjo izvedenca ugotoviti, ali je nepremičnina deljiva (ker s tem niso soglašali vsi udeleženci) in šele, če bi ugotovilo, da je predmet solastnine nedeljiv ali da je delitev mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, opraviti civilno delitev. Predujem bi moralo naložiti v plačilo vsem solastnikom v skladu z velikostjo njihovih idealnih deležev. Primarno si je treba namreč prizadevati, da se opravi fizična delitev. Samo pomanjkljivosti sklepa sodišča prve stopnje ni moglo odpraviti, ker glede na naravo kršitve ne more dopolniti postopka, v katerem sodišče prve stopnje še ni odločilo o vprašanju fizične delitve. V nasprotnem primeru bi udeležencem odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje se je predlagatelj pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Trdi, da je zmotno stališče sodišča druge stopnje o zmotni uporabi 70. člena Stvarnopravnega zakonika. Vsi udeleženci, razen pritožnika, so se strinjali s civilno delitvijo in s strani predlagatelja navedeno vrednostjo nepremičnin. Pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, odločitev sodišča druge stopnje pa ocenjuje za materialnopravno povsem zmotno. Predlaga, da Vrhovno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v nov postopek oziroma zadevo samo v mejah svojih pristojnosti zaključi. 4. Peti nasprotni udeleženec je na vročeno pritožbo odgovoril in pritrdil pravilnosti izpodbijanega sklepa.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po 357.a členu ZPP je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Vrhovno sodišče je že v več zadevah sprejelo stališče, da je ta pritožba zagotovljena tudi v v primerih, ko sodišče druge stopnje razveljavi dokončno odločitev (sklep) nepravdnega sodišča.1

7. Predlagatelj v pritožbi utemeljuje, zakaj je bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakaj je sklep sodišča druge stopnje nepravilen, sklicujoč se pri tem na pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. To pa niso razlogi, zaradi katerih se sme izpodbijati razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje. Drugi odstavek 357.a člena namreč dopušča izpodbijanje takšnega sklepa samo zaradi napačne uporabe kasatoričnih pooblastil sodišča druge stopnje, torej ko je sodišče druge stopnje izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje razveljavilo, pa bi lahko glede na okoliščine konkretnega primera v okviru danih zakonskih pooblastil samo dokončno odločilo o zadevi. Tega pa pritožnik niti ne trdi, saj očitno pritožbo po 357.a členu ZPP razume kot pravno sredstvo, na podlagi katerega Vrhovno sodišče vsebinsko odloča o zadevi. Takih pooblastil pa Vrhovno sodišče v okviru pritožbenega preizkusa po 357.a členu ZPP nima.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

1 Npr. Cp 13/2018, Cp 29/2018, Cp 34/2018.