Jedro

Dejstvo, da predlagatelj obnove varuje svoje avtorske pravice v civilnem postopku pred rednim sodiščem, ne pomeni, da mu to že dalje položaj stranke tudi v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba in sklep Ministrstva za okolje in prostor RS št. ... z dne 15. 5. 2006 odpravita.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 90.042,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo in sklepom odločila, da se sklep Upravne enote A., št. ... z dne 11. 7. 2005, s katerim je bil zavržen predlog B.B. za obnovo postopka, ki se je končal z izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo poslovnega objekta ... v A., odpravi (1. točka izreka), zahtevku B.B. za obnovo je ugodila ter mu priznala status udeleženca v tem postopku (2. točka izreka) ter odložila izvršitev izdanega pravnomočnega gradbenega dovoljenja št. ... z dne 31. 3. 2003 (3. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je bilo tožeči stranki izdano gradbeno dovoljenje, št. ... z dne 31. 3. 2003, za izgradnjo poslovnega objekta v A. na zemljišču s parc. št. 1328/8, 1388/3, 1328/7, 1393 in 1399/1 k.o. C., pod tam navedenimi pogoji. Gradbeno dovoljenje je postalo pravnomočno dne 11. 4. 2003. Predlagatelj obnove B.B. pa je s predlogom z dne 17. 3. 2003 zahteval obnovo tega postopka iz razloga, ker je imetnik avtorske pravice na izdelanih projektih za gradnjo objekta, za katerega je bilo to gradbeno dovoljenje izdano in zato meni, da bi moral sodelovati v postopku. Prvostopenjski organ je s sklepom njegovo zahtevo zavrgel iz razloga, ker naj bi jo podala neupravičena oseba. Tožena stranka pa se s tem ne strinja. Meni sicer, da upravni organ res ni pristojen odločati o civilno pravnih razmerjih iz avtorskih pravic, vendar pa se v tem konkretnem primeru zatrjevana kršitev avtorske pravice, na katero se predlagatelj obnove sklicuje, v posledici kaže prav na upravnem področju izdaje gradbenega dovoljenja. V nadaljevanju obrazložitve tožena stranka povzema postopke pred Okrajnim sodiščem v A. in Okrožnim sodiščem v D. v zvezi z varstvom avtorske pravice B.B.. Tako navaja, da je bila izdana začasna odredba, s katero je bilo prepovedano vsako projektiranje druge faze objekta ..., zaseženi in izključeni iz prometa so bili vsi projekti, prepovedana je vsaka gradnja na parceli št. 1388/3 in 1328/8 k.o. C. ter zagrožena denarna kazen v znesku 50.000.000,00 SIT. Nadalje ugotavlja, da v času izdaje gradbenega dovoljenja navedena začasna odredba res še ni bila izdana, je pa v tem času pred Okrajnim sodišču v A. že tekel postopek za njeno izdajo. Poleg tega je pooblaščenka B.B. z dopisom z dne 29. 10. 2001 opozorila upravni organ, da je on avtor nagrajenega projekta idejne rešitve kot celote in da je vsa projektna dokumentacija, ki bi bila predložena upravnemu organu kot podlaga za izdajo dovoljenja, narejena nezakonito. Tožena stranka meni, da bi upravni organ moral, preden je izdal sporno gradbeno dovoljenje, upoštevati tudi te navedbe iz dopisa z dne 29. 10. 2001. V posredni zvezi z obravnavano zadevo je po mnenju tožene stranke bil že predlog za obnovo postopka, končanega z izdanim lokacijskim dovoljenjem, št. ... z dne 5. 3. 2001. Vendar je bilo v takratni situaciji zavzeto stališče, da je treba prvostopno odločitev (sklep o zavrženju predloga za obnovo) potrditi iz razloga, ker "sama obravnava lokacijskih pogojev za gradnjo objekta v konkretnem lokacijskem postopku s samo avtorsko pravico nima nobene povezave in zato avtor nima statusa stranke oziroma stranskega udeleženca v tem lokacijskem postopku". V sedaj obravnavani zadevi pa gre za gradbeno dovoljenje, katerega materialno podlago predstavljajo določbe Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in je torej predmet obravnave tega postopka zahtevek za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, ki pa ne zadeva le lokacijskih pogojev. Glede na vse navedeno bi po mnenju tožene stranke predlagatelj obnove moral nastopati v postopku izdaje spornega gradbenega dovoljenja kot stranski udeleženec, da bi lahko na ta način ščitil svoje pravne interese, temelječe na zatrjevani avtorski pravici, a mu ta možnost ni bila dana. Po mnenju tožene stranke je obnovitveni predlog dovoljen, popoln in pravočasen, podala ga je upravičena oseba in okoliščina, na katero se predlog opira, je verjetno izkazana.

Tožeča stranka v tožbi ugovarja nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, napačno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka. V zvezi z nepravilno ugotovitvijo dejanskega stanja tožeča stranka navaja, da je navedba B.B., da ima avtorsko pravico na izdelavi projektov, pravno nesklepčna, saj avtorska pravica na še neobstoječih projektih ne obstaja. V zvezi z samim razpisom, na katerega se tudi sklicuje B.B., tožeča stranka pojasnjuje, da je Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Občine A. v letu 1989 pripravil "programske smernice za izvedbo internega natečaja objekta ... v A.". Te so bile podlaga za razpis internega natečaja, anonimnega in anketnega značaja, katerega rezultat bi potrdil izbrano lokacijo za objekt .... Na natečaj je bilo vabljenih pet arhitektov oziroma njihovih skupin. V tem primeru ni šlo za projektni natečaj, ki bi edini dal rešitev, ki jo je obvezno potrebno uporabljati. Šlo je za anketni natečaj, ta pa se razpisuje, kadar za določen problem ne obstaja nedvoumen in definiran program ter se želi z natečajem pridobiti čim več idej in predlogov, ki lahko služijo kot podlaga za nadaljnje programiranje in definiranje naloge (Pravilnik o izvajanju natečajev na področju urbanistično - arhitektonske ustvarjalnosti, ki se je v času natečaja uporabljal). Da ni šlo za projektni natečaj, pri katerem se dobi rešitev, ki služi za nadaljnje delo pri izvedbi naloge, je razvidno tudi iz obvestila IS Sob A. z dne 1. 3. 1989, v katerem je navedeno, da bo sprejet dokončni sklep o projektu šele po javni razgrnitvi. Enako pa je razvidno tudi iz dopisa Ateljeja B.B. z dne 7. 4. 1989, v katerem sam le ponuja sodelovanje pri projektiranju objekta ... in ni projektiranje zanj samoumevno. Glede zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka poudarja, da v izpodbijani odločbi ni nikjer pojasnjeno, na kateri pravni podlagi - določbi ZGO-1 odločitev temelji. ZGO-1 v 62. členu namreč zelo omejevalno določa krog oseb, ki imajo poleg investitorja kot stranke v postopku v smislu 42. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) položaj stranskih udeležencev. Po mnenju tožeče stranke ne more biti sporno, da B.B. ne zadovolji nobenemu od kriterijev po 1. in 2. točki. Prav tako pa ne predstavlja subjekta iz 3. točke, saj kot sam trdi, zasleduje varstvo svoje avtorske pravice, glede katere pa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP) izrecno določa, da jo lahko uveljavlja s sodnim varstvom pred rednim sodiščem, kar je tudi storil. Noben drug zakon pa mu po mnenju tožeče stranke ne daje položaja subjekta v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. B.B. namreč ni projektant oziroma soavtor projektov, ki so bili predmet izdaje gradbenega dovoljenja, prav tako nima nikakršne pravice na izdelavi projektov. Tovrstnih dokazov tudi ni predložil v upravnem postopku obnove. Glede na izrecno določbo 62. člena ZGO-1 je tako po mnenju tožeče stranke izpodbijana odločba nezakonita. Glede bistvenih kršitev določb postopka pa tožeča stranka navaja, da je cilj zakonske ureditve 62. člena ZGO-1 v skrajšanju upravnih postopkov. B.B. lahko svoje (avtorske) pravice uveljavlja v skladu z ZASP pred sodiščem in mu zato statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni mogoče podeliti. Tožena stranka tudi v ničemer ne pojasni, na kakšni pravni podlagi je prišla do zaključka, da je oseba, ki ščiti avtorske pravice in ni avtor projektov, stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Tožeča stranka opozarja še na sodno prakso, ki je že večkrat izrekla, da osebi, ki ne varuje kakšne svoje pravice ali pravne koristi, o kateri je mogoče odločiti v upravnem postopku, zgolj interes na ugotovitvi določenega dejstva, ki je pomembno za odločanje v tuji upravni stvari, ne daje pravice do udeležbe v tem postopku v lastnosti stranke. O varstvu avtorske pravice pa se nesporno ne odloča v upravnem postopku. Po mnenju tožeče stranke izpodbijana odločba glede na določbo 62. člena ZGO-1 nima obrazložitve in je v tem delu tudi ni možno preizkusiti. Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije je na podlagi 3. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00 in 45/06 - odločba US, v nadaljevanju ZUS) prijavilo udeležbo v tem upravnem sporu.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla le, da vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je na podlagi 1. odstavka 36. člena ZUS tožbo vročilo tudi B.B. kot stranki, ki bi ji bila odprava izpodbijanega akta lahko v neposredno škodo, vendar na tožbo ni odgovoril. K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da gre v tem upravnem sporu za izdano gradbeno dovoljenje, sporno pa je vprašanje dopustnosti oziroma izpolnjevanja pogojev za dovolitev obnove postopka, končanega z izdajo gradbenega dovoljenja Upravne enote A., št. ... z dne 31. 3. 2003 za gradnjo poslovnega objekta ... v A..

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki omogoča, da se upravni postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (dokončno odločbo), ponovi deloma ali v celoti ter na podlagi obnovljenega postopka (lahko) izda drugačno odločbo v upravni stvari. Ker je obnova postopka izredno pravno sredstvo, je dopustna le ob pogojih, ki jih določa zakon. Za obnovo postopka mora tako (poleg izpolnjevanja procesnih predpostavk) obstajati tudi vsaj eden od obnovitvenih razlogov. Obnovitveni razlog, uveljavljan v tej zadevi, je bil na podlagi 9. točke 260. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02 in 73/04), po kateri se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost udeležbe.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, tožbenih navedb in upravnih spisov, katere je sodišču predložila tožena stranka, je v tem upravnem sporu sporno vprašanje, ali je predlagatelj obnove izkazal, da bi moral biti udeležen v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Aktivna legitimacija vlagatelja predloga za obnovo postopka se v postopkih izdaje dovoljenja za posege v prostor ugotavlja v vsakem primeru posebej. Lastnosti stranke namreč ne more pridobiti vsaka oseba, ki zatrjuje, da varuje neke svoje pravice ali koristi, pač pa mora izkazati, na katere določbe katerega predpisa opira svojo pravno korist in katere svoje pravice ali pravne koristi v postopku varuje.

ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in 47/04) v 62. členu izrecno določa, kdo so stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Pritrditi je navedbam tožeče stranke, da predlagatelj obnove ne zadosti pogojem iz 1. in 2. točke 2. odstavka tega člena, saj ni lastnik nepremičnin ali imetnik služnostne oziroma stavbne pravice na nepremičninah, naštetih v teh dveh točkah. S 3. točko pa je določeno, da so stranke tudi drugi subjekti, če tako določa zakon. Pri tem je po mnenju sodišča treba upoštevati tako eventualne posebne zakonske določbe, ki določenim subjektom izrecno določajo položaj stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja kot tudi splošno določbo 43. člena ZUP. Tožena stranka se sklicuje na določbe Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95 in nadaljnji, v nadaljevanju ZASP), ki pa izrecne določbe glede sodelovanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja nima. Nasprotno iz ZASP izhaja, da se pravice iz tega zakona varujejo predvsem v civilnem postopku, torej pred rednim sodiščem, in le izjemoma v okviru upravnopravnega varstva (na primer 160. in 161. člen ZASP oziroma Zakon o javnih glasilih). Kot je razvidno iz navedb in predloženih listin, je predlagatelj obnove postopka že uveljavljal varstvo pravic v skladu z določbami ZASP pred Okrajnim sodiščem v A. in Okrožnim sodiščem v D.. Vendar pa po mnenju sodišča uvedba teh (civilnih) postopkov na položaj stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne vpliva. Dejstvo, da predlagatelj obnove varuje svoje avtorske pravice v civilnem postopku pred rednim sodiščem, ne pomeni, da mu to že daje položaj stranke tudi v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, kar bi utegnilo izhajati iz izpodbijane odločbe, saj se tožena stranka v obrazložitvi obširno sklicuje na potek postopkov pred rednim sodiščem. Pri tem pa ne navede pravne podlage za tak zaključek oziroma ne navede določbe ZASP, po kateri bi lahko avtor varoval svoje pravice tudi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

V nadaljevanju je sodišče preizkusilo tudi, ali je mogoče predlagatelju obnove priznati položaj stranke po določbi 43. člena ZUP. Ta določa, da ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Iz prakse oziroma razlage zakona izhaja, da je pravni interes izkazan, če izkaže (in ne zgolj zatrjuje, kot dobesedno izhaja iz besedila zakona), da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi.

Kot je razvidno iz predloga za obnovo postopka, je predlagatelj obnove v njem navajal, da je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja narejen v nasprotju z elaboratom AP-A, izdelanem za natečaj za objekt ... v A., katerega avtor je predlagatelj obnove B.B.. Projekt za pridobitev spornega gradbenega dovoljenja pa so izdelale projektivne organizacije E.E.E. d.o.o., F.F.F. d.o.o. in G.G.G. d.o.o.. Iz navedenega, predvsem pa iz samega gradbenega dovoljenja št. ... z dne 31. 3. 2003, izhaja, da sporno gradbeno dovoljenje ni bilo izdano na podlagi projekta avtorja B.B.. Nasprotno, izdano je bilo na podlagi projektov prej navedenih organizacij. Upravni organ pa je v skladu s 66. členom ZGO-1 v postopku izdaje gradbenega dovoljenja dolžan preveriti, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom (1. točka); ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta (2. točka); ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja (3. točka); ali ima projekt vse s tem zakonom predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana (4. točka); ali je investitor predložil dokazilo, da so dajatve in prispevki, določeni z zakonom, plačani oziroma da so na drug zakonit način izpolnjene takšne njegove obveznosti (5. točka) in ali ima investitor pravico graditi (6. točka). Ta člen ureja vprašanje obsega preizkusa zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in predlagatelj obnove ne zatrjuje, da kateri od navedenih pogojev ne bi bil izpolnjen oziroma da varuje kakšno svojo pravno korist v okviru izpolnjevanja navedenih pogojev. Po mnenju sodišča pa ni v pristojnosti upravnega organa, ki odloča o izdaji konkretnega gradbenega dovoljenja, ugotavljanje eventualnega obstoja avtorskih pogodb oziroma drugih obveznosti iz avtorskega prava, zaradi katerih bi investitor bil dolžan graditi po točno določenem projektu. V primeru obstoja navedenega gre po mnenju sodišča za medsebojni odnos oziroma civilnopravno razmerje med investitorjem ter osebo, ki zatrjuje kršitev svojih avtorskih pravic, ki pa na konkretno izdajo gradbenega dovoljenja ne vpliva. Zato po mnenju sodišča v postopku izdaje konkretnega gradbenega dovoljenja predlagatelj obnove ne izkazuje pravnega interesa za udeležbo v postopku, saj ne varuje nobenih svojih pravnih koristi, ki bi jih lahko varoval v konkretnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja in torej ne izpolnjuje pogojev po 43. členu ZUP.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je tožba tožeče stranke utemeljena, zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. ... z dne 15. 5. 2006 na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS odpravilo. S tem je ostal v veljavi sklep Upravne enote A., št. ... z dne 11. 7. 2005, s katerim je bil po mnenju sodišča pravilno zavržen predlog B.B. za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja (2. odstavek 267. člena ZUP), saj po mnenju sodišča predloga za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja ni vložila upravičena oseba.

K 2. točki izreka: Tožeča stranka je v tožbi predlagala tudi povrnitev stroškov tega postopka. Sodišče je predlogu delno ugodilo in glede na priglašene stroške tožeči stranki priznalo kot upravičene stroške za sestavo tožbe 500 točk (Tar. št. 30), za obrazloženo pisno poročilo stranki 20 točk (Tar. št. 39), za pisarniške stroške 11 točk (13. člen Odvetniške tarife) in 20 % DDV ter za takso za tožbo v znesku 15.200,00 SIT ter opomin 4.750,00 SIT, zavrnilo pa je višje priglašene stroške za obrazloženo pisno poročilo stranki glede na to, da Tar. št. 39 v 3. točki določa za to storitev 20 in ne 50 točk, kot je zahtevala tožeča stranka. V skupnem znesku je sodišče na podlagi 155. člena Zakona o pravdnem postopku in ob uporabi Odvetniške tarife priznalo tožeči stranki 90.042,00 SIT. Navedeni znesek je v skladu 154. členom ZPP in 23. členom ZUS dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki v roku 15 dni oziroma z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.