Jedro

Ko se organ za brezplačno pravno pomoč spusti v vsebinsko presojo o tem, ali bi stranka lahko z zahtevkom uspela v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za brezplačno pravno pomoč, mora biti ugotovljena neverjetnost za uspeh zahtevka dovolj očitna. Ta standard pa je zelo redko lahko izkazan, če stranka ni obveščena o ključni sporni okoliščini, ki je relevantna za (ne)uspeh v postopku in če ne dobi možnosti, da bi se pred izdajo odločbe lahko izrekla o tem spornem dejstvu ali okoliščini, ki je pomembna za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani številka Bpp 3181/2023 z dne 13. 5. 2024 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijane odločbe

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 6. 10. 2023.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, iz katere izhaja, da želi pridobiti brezplačno pravno pomoč za "pridobitev odškodnine - nezavarovani padec - med nakupovanjem se je zlomil stol, ki ga je tožni preizkušal, tožnik je padel in se poškodoval". K prošnji je priložil dopis odvetnika z dne 12. 4. 2023, zdravniške izvide, izvedensko mnenje invalidske komisije I. stopnje in odločbo ZPIZ. Po pozivu sodišča z dne 26. 3. 2024 je tožnik dopolnil prošnjo z navedbo, da živi v zakonski skupnosti z B. B. in priložil tri dodatne listine.

3.Tožena stranka je ugotovila, da želi tožnik odškodnino zaradi nezavarovanega padca med nakupovanjem v prostorih družbe C., d. o. o. z dne 30. 6. 2021, ko se je zlomil stol, na katerega se je usedel tožnik. V skladu s prvim odstavkom 131. člena Obligacijskega zakonika morajo biti za subjektivno odškodninsko odgovornost izpolnjeni štirje elementi civilnega delikta, in sicer nedopustno škodno ravnanje, nastala škoda, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornost povzročitelja. Tožena stranka je dne 26. 3. 2024 pozvala tožnika, naj se opredeli glede odklonitve njegovega predloga za sporazumno ureditev zadeve in predloži vso dokumentacijo, ki izhaja iz škodnega dogodka in dokazuje storitev škodnega dogodka ter pojasni, iz katerega nedopustnega ravnanja ali opustitve izvira škoda, datum škodnega dogodka, kakšna škoda je nastala in vzročno zvezo. Tožnik je na poziv odgovoril le, da živi v zakonski skupnosti z B. B. in zanjo predložil obrazec za brezplačno pravno pomoč za družinskega člana.

V zaključnem delu je tožena stranka ugotovila, da iz tožnikovih navedb in dokazil ni mogoče razbrati, da je tožniku nastala škoda oziroma da je bilo nedopustno ravnanje domnevnega povzročitelja škode družbe C., d. o. o., saj ni razvidno, da bi povzročil škodo. Prav tako ni razvidna vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo. Glede na to, da iz prosilčevih navedb in dokumentacije ne izhaja, da so podane predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti, je tožena stranka zaključila, da ni smiselna dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zato je njegova prošnja neutemeljena.

Povzetek navedb strank

5.Tožnik v laični tožbi navaja, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da niso izpolnjene predpostavke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in da tožena stranka ni imela časa prebrati predložene dokumentacije. Tožena stranka lahko še enkrat prebere invalidsko mnenje invalidske komisije I. stopnje. Navaja, da ima raka, zamenjani obe koleni in operacijo rame, da je bil po poklicu zidar, sedaj pa je 100 % invalid s 500, 00 EUR pokojnine. Trdi, da se invalidov ne spoštuje.

6.Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala tožnikove tožbene navedbe. Trdi, da tožnik ni navedel pravno relevantnih dejstev, da tožbeni zahtevek ni utemeljen in da je tožba nesklepčna.

Presoja sodišča

Tožba je utemeljena.

8.Za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je relevantna določba prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, po kateri se kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

9.Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, določa tretji odstavek 24. člena ZBPP. Zadeva je očitno nerazumna: če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari; če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi ji njen materialni položaj to omogočal; ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago; ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravilnosti in morale.

10.Tožena stranka v izpodbijanem aktu ni navedla, na katero opredelitev očitno nerazumen zadeve je oprla izpodbijano odločitev, čeprav je to pravna zahteva iz 4. točke prvega odstavka 214. člena ZUP. Sodišče lahko z zadostno zanesljivostjo sklepa, da je tožena stranka odločitev oprla na opredelitev očitno nerazumne zadeve in sicer, da je pričakovanje oziroma zahtevek prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Zato omenjena pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega akta ni razlog za ugoditev tožbi.

11.Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega akta tudi ni navedla nobenega primera s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago iz odškodninskega sodnega postopka, ali pa, ko je bila vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč v zvezi z odškodninskim zahtevkom in je Upravno sodišče potrdilo pravilnost uporabe določila tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ker prosilec v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izkazal vseh predpostavk za odškodninsko odgovornost, ki bi jih bilo sicer treba izkazati v sodnem postopku za ugoditev odškodninskemu zahtevku pred pravdnim sodiščem. Tudi to je pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega akta glede na pravno opredelitev očitno nerazumne zadeve. Vendar pa tudi ta pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega akta ni takšna, da bi zadoščala za ugoditev tožbi, čeprav je iz podatkov v spisu razvidno, da je tožnik invalid, da je predložil obsežno zdravstveno dokumentacijo morebiti v zvezi s škodnim dogodkom in da je uveljavljal šibek osebni in socialno-ekonomski položaj, kar je relevantno v zvezi z uporabo 24. člena ZBPP.

12.V tovrstnih zadevah je odločilno to, kar je Upravno sodišče postopoma, od leta 2017 naprej, razvilo v upravno-sodni praksi in sicer gre za dva vidika pravne interpretacije tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

13.Upravno sodišče je že odločilo, da tudi v primeru, ko se organ za brezplačno pravno pomoč spusti v vsebinsko presojo o tem, ali bi stranka lahko z zahtevkom uspela v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za brezplačno pravno pomoč, mora biti ugotovljena neverjetnost za uspeh zahtevka dovolj očitna. Ta standard pa je zelo redko lahko izkazan, če stranka ni obveščena o ključni sporni okoliščini, ki je relevantna za (ne)uspeh v postopku in če ne dobi možnosti, da bi se pred izdajo odločbe lahko izrekla o tem spornem dejstvu ali okoliščini, ki je pomembna za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč.

14.Tožena stranka je ta procesni vidik interpretacije in uporabe določila tretjega odstavka 24. člena ZBPP deloma upoštevala, saj je z pozivom z dne 26. 3. 2024 dala tožniku možnost, da se seznani z okoliščinami, ki so za toženo stranko pomembne, in tožnik je na del poziva, ki se je nanašal na materialni položaj in družinski status odgovoril, in sicer, da je v zakonski zvezi z gospo B. B. Del poziva tožene stranke z dne 26. 3. 2024, kot je razvidno iz nadaljevanja te sodbe, pa je bil odveč glede na zdravstveno dokumentacijo, ki jo je predložil tožnik prošnji za brezplačno pravno pomoč.

15.Drugi materialno-pravni vidik interpretacije določila tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa je ta, da se upravni organ lahko opre na argument nerazumnosti zahtevka, če je ta "očitno" nerazumen, to pomeni, da če je nerazumnost spoznavna na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja; navedeno pomeni, da z oceno o "očitnosti" organ ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi doseči prosilec z brezplačno pravno pomočjo oziroma lahko vsebinski preizkus opravi samo v "omejenem obsegu".

16.Problem izpodbijane odločbe je v tem, da je tožena stranka v pozivu z dne 26. 3. 2024 tožnika med drugim pozvala tudi, da se izreče o zelo specifičnih pravnih elementih, na katere je v nadaljevanju tožena stranka tudi oprla negativno odločitev. Iz dokazila izhaja, da iz tožnikovega pojasnila ni mogoče razbrati, da je prosilcu nastala škoda, da je bilo ravnanje domnevnega povzročitelja škode C., d.o.o. nedopustno oziroma, da bi C., d.o.o. prosilcu povzročil kakršnokoli škodo in da vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo ni razvidna in da zato niso izkazane predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti.

17.Upravno sodišče je že odločilo, da znotraj standarda očitne nerazumnosti od stranke ni mogoče zahtevati, da pozna in izkaže pogoje za sprejem revizije ali ustavne pritožbe v sodno obravnavo. Enako tudi ni mogoče od stranke, ki prosi za kvalificirano pravno pomoč, zahtevati, da v prošnji za brezplačno pravno pomoč utemelji vse predpostavke za odškodninsko odgovornost.

18.Poleg tega iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj iz dokumentacije, ki jo je predložil tožnik, ni razvidna nastala škoda, če pa je tožnik prošnji predložil medicinsko dokumentacijo o poškodbi in zakaj iz prošnje in dokumentacije ni razvidno ravnanje C., d.o.o. dne 30. 6. 2021, ko je bil tožnik nedvomno v prostorih C., d.o.o. Ali je šlo za nedopustno ravnanje domnevnega povzročitelja škode in če je obstajala vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo pa so stvari, o katerih odloča sodišče v odškodninskem sporu glede na to, da so te pravne okoliščine med strankama sporne. Tožena stranka torej ni izkazala podlage za oceno, da je tožnikov zahtevek očitno nerazumen v smislu določila 24. člena ZBPP in v mejah tega standarda iz navedene upravno-sodne prakse.

Ker je pri izdaji izpodbijane odločbe tožena stranka zmotno uporabila 24. člen ZBPP, jo je sodišče na podlagi 4. in 3. točke točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu z njegovim tretjim odstavkom zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala upoštevati pravno mnenje sodišča glede materialnega prava in vodenja postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

20.Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Glej na primer sodbo Upravnega sodišča v zadevi I U 1593/2017 z dne 13. 9. 2017, odst. 11, 13; glej v tem kontekstu omembo pravice do izjave tudi sodbi Upravnega sodišča v zadevi I U 1063/2012 z dne 5. 9. 2012, odst. 10.

2Sodba Upravnega sodišča v zadevi I U 1190/2019, 10. 9. 2019, odst. 7-9.

3Sodba Upravnega sodišča v zadevi I U 1477/2023, 11. 12. 2023, odst. 11.

4Sodba Upravnega sodišča v zadevi I U 845/2019, 14. 6. 2019, odst. 9.

5Sodbe Upravnega sodišča v zadevah I U 1480/2019, 13. 5. 2020, odst. 13; I U 739/2023 z dne 23. 8. 2023, odst. 13-14; II U 322/2020 z dne 11. 11. 2020, odst. 9.

6Glej sodbo Upravnega sodišča v zadevi I U 1241/2021 z dne 22. 9. 2021, odst. 11.

Zveza:

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.