Jedro

Tožeča stranka (ki po zaključku stečajnega postopka in po izbrisu iz sodnega registra) nima pravnih naslednikov, ne more več nastopati kot pravdna stranka. Ker se pomanjkljivosti (sposobnost biti stranka) ne da odpraviti, je odločitev o zavrženju tožbe pravilna. Procesni položaj, katerega posledica je bila zavrženje tožbe, je nastal ob izbrisu tožeče stranke iz sodnega registra. Sklep s katerim je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke zavrglo pa ima le pravno naravo deklaratornega sklepa.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijani B točki izreka razveljavi.

II. N. d.o.o. je dolžna v 15 dneh plačati toženi stranki pritožbene stroške v znesku 506,98 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbo gospodarske družbe G., d.o.o. - v stečaju z dne 23. 5. 2008 zavrglo (A. I. izreka). Vlogo gospodarske družbe N. d.o.o. z dne 20. 9. 2011 je štelo kot samostojno tožbo in sklenilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa kot krajevno in stvarno pristojno sodišče v okviru samostojnega sodnega postopka odločalo o utemeljenosti tožbe z dne 20. 9. 2011 tožeče stranke N. d.o.o. proti toženi stranki R. O. (B. I. in II. izreka).

2. Proti točki B. izreka se je tožena stranka pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, stroške postopka pa skupaj s stroški pritožbenega postopka naloži v plačilo družbi N. d.o.o..

3. Družba N. d.o.o. na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v neizpodbijani A. točki sklepa ugotovilo, da je bila tožeča stranka zaradi zaključka stečajnega postopka, 20. 3. 2009 izbrisana iz sodnega registra. Slednje pomeni, da tožeča stranka (ki po zaključku stečajnega postopka in po izbrisu iz sodnega registra) nima pravnih naslednikov, ne more več nastopati kot pravdna stranka. Ker se pomanjkljivosti (sposobnost biti stranka) ne da odpraviti, je sodišče prve stopnje pod točko A izreka v skladu z določilom petega odstavka 81. člena ZPP, pravilno tožbo zavrglo. Procesni položaj katerega posledica je bila zavrženje tožbe, je nastal ob izbrisu tožeče stranke iz sodnega registra, torej 20. 3. 2009. Sklep s katerim je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke zavrglo pa ima le pravno naravo deklaratornega sklepa.

6. Družba N. d.o.o. (zastopana po istem pooblaščencu kot tožeča stranka) je s prvo pripravljalno vlogo (21. 9. 2011) sodišču sporočila, da je na podlagi pogodbe o prodaji terjatev C 1812/08 z dne 18. 12. 2008 (A5) vstopila v položaj tožeče stranke v tem pravdnem postopku. V omenjeni pripravljalni vlogi je tožeča stranka v celoti vztrajala pri navedbah in predlaganih dokazih, ki jih je tožeča stranka že podala tekom postopka (v predlogu za izdajo plačilnega naloga). Navedla je tudi vse trditve s katerimi je nasprotovala ugovoru zoper plačilni nalog tožene stranke. Sodišče prve stopnje je v postopku pripravljalno vlogo N. d.o.o. štelo kot upravičenje N. d.o.o., da zato, ker je od tožeče stranke v stečaju kupila terjatev, ki je bila predmet tega spora, lahko vstopi v pravdo namesto tožeče stranke v skladu s pravili 190. člena ZPP. Zato je tudi pozvalo toženo stranko v skladu z določilom drugega odstavka 190. člena ZPP, če se strinja s tem, da namesto tožeče stranke vstopi v pravdo N. d.o.o.. V pozivu toženi stranki je izrecno zapisalo, da če tožena stranka ne bo odgovorila sodišču, da se strinja s spremembo tožbe, bo sodišče štelo, da v spremembo tožbe tožena stranka ni privolila. Tožena stranka na poziv sodišča ni odgovorila, na naroku za glavno obravnavo (4. 12. 2012, redna št. 16) pa je izrecno pojasnila, da namenoma in zavestno ni odgovorila na poziv sodišča z dne 11. 9. 2012 in je ponovno tudi izjavila, da se z vstopom nove stranke v pravdo ne strinja.

7. Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločitvi najprej upoštevati, da so vsi pogoji za nadaljevanje tega pravdnega postopka prenehali s trenutkom izbrisa tožeče stranke iz sodnega registra, kar pomeni, da zaradi pomanjkljivosti, ki jih ni bilo mogoče odpraviti, sodišče v tem postopku sploh ne bi smelo nadaljevati postopka z družbo N. d.o.o.. Med pravdnima strankama namreč pravda ni več tekla, zato ni bilo niti nobenih pogojev, da je sodišče v skladu z določilom drugega odstavka 190. člena ZPP pozivalo toženo stranko ali se strinja s spremembo tožeče stranke. Iz prve pripravljalne vloge družbe N. d.o.o. pa izrecno izhaja, da ni šlo za novo tožbo, ki bi jo vložila N. d.o.o., ampak da je N. d.o.o. želela vstopiti v pravdo namesto tožeče stranke. Zato je sodišče prve stopnje zmotno štelo njeno pripravljalno vlogo kot samostojno tožbo.

8. Sodišče prve stopnje je relativno bistveno prekršilo določilo 190. člena ZPP, kar je tožena stranka v pritožbi uveljavljala, navedena kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega dela sklepa (točka B izreka). Sodišče druge stopnje je zato izpodbijani sklep, ker se spor proti toženi stranki ne more nadaljevati s samostojno tožbo N. d.o.o., razveljavilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu drugega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je lahko odločilo le o pritožbenih stroških, ker o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje glede na izrek prvostopenjskega sklepa, sodišče prve stopnje še ni odločilo. Zato je sodišče druge stopnje priznalo toženi stranki po Zakonu o Odvetniški tarifi (ZOdvT) nagrado za postopek (tarifna št. 3210) v znesku 388,80 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tarifna št. 6002) 20,00 EUR, 20 % DDV (tarifna št. 6007), skupaj 490,56 EUR odvetniških stroškov. Tožena stranka je plačala tudi sodno takso za pritožbo v znesku 16,42 EUR. Toženi stranki zato pripada skupaj 506,98 EUR pritožbenih stroškov.