Jedro

Po določbah ZBPP izid postopka, za katerega je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, na odločitev organa za brezplačno pravno pomoč o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči, ne vpliva.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 23/2010 z dne 11. 3. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 80,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je toženka na podlagi četrtega odstavka 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila tožničino zahtevo za odmero in plačilo stroškov za pravno zastopanje po odločbi Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 23/2010 z dne 18. 2. 2010. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bila tožnica z omenjeno odločbo določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega zastopanja na prvi stopnji v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Krškem K 84/2009 (II K 28531/2010). Toženka je vpogledala v predmetni sodni spis in ugotovila, da je bil upravičenec do brezplačne pravne pomoči v tem postopku oproščen obtožbe, zato stroški postopka na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) bremenijo proračun sodišča. Ker tožnica kot odvetnica v skladu s 1. členom Odvetniške tarife ni upravičena do dvakratnega plačila storitev v isti zadevi, je toženka njeno zahtevo za plačilo stroškov iz sredstev brezplačne pravne pomoči zavrnila.

Tožnica je zoper navedeno toženkino odločitev vložila tožbo, v kateri navaja, da je v celoti opravila storitev izvajanja brezplačne pravne pomoči in tudi v roku iz petega odstavka 40. člena ZBPP pristojnemu organu vrnila napotnico s stroškovnikom. V skladu z določbami ZBPP bi ji zato toženka morala povrniti stroške zastopanja. Izid kazenskega postopka pa na odmero nagrade in stroškov za opravljeno storitev ne sme imeti vpliva. V konkretnem primeru je bil upravičenec do brezplačne pravne pomoči res oproščen obtožbe, vendar sodba o tem še ni pravnomočna, saj je zoper njo okrožni državni tožilec vložil pritožbo. V primeru spremembe ali razveljavitve prvostopenjske sodbe stroški zastopanja ne bodo bremenili proračuna, temveč bodo preneseni na upravičenca do brezplačne pravne pomoči. Tožnica še opozarja, da bi v primeru čakanja na pravnomočnost sodbe zamudila osemdnevni rok iz petega odstavka 40. člena ZBPP. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka.

Sodišče je tožbo vročilo toženki, ki je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

K I. točki izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnica opravila storitev pravnega zastopanja na prvi stopnji v kazenskem postopku, za kar je bila pooblaščena po odločbi organa za brezplačno pravno pomoč. Ni sporno niti to, da je tožnica v predpisanem roku vrnila napotnico. Toženka pa je povrnitev stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči iz sredstev brezplačne pravne pomoči zavrnila, ker naj bi bili ti stroški na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP izplačani iz proračuna sodišča, saj je bil upravičenec do brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku oproščen obtožbe.

Po presoji sodišča toženka za takšno stališče nima podlage v določbah ZBPP niti v določbah ZUP, ki se v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči uporablja subsidiarno. Sklicevanje toženke na četrti odstavek 113. člena ZUP pa je nepravilno, saj ta določba ni podlaga za odločanje organa za brezplačno pravno pomoč o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči. Plačilo storitev brezplačne pravne pomoči ureja ZBPP v 30. in 40. členu. V skladu s prvim in petim odstavkom 40. člena ZBPP mora odvetnik v roku 8 dni po opravljeni storitvi brezplačne pravne pomoči vrniti napotnico. Organ za brezplačno pravno pomoč pa odloči o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči s sklepom najkasneje v roku 15 dni od prejema popolne napotnice.

Po navedenih določbah ZBPP izid postopka, za katerega je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, na odločitev organa za brezplačno pravno pomoč o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči, ne vpliva. Upravičenost do povračila stroškov v zadevi, za katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ima pomen zgolj za uporabo določbe 46. člena ZBPP, po kateri preide terjatev stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka na RS. S prehodom terjatve tako vstopi RS v položaj stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika.

Glede na opisano zakonsko ureditev je treba pritrditi tožničinemu stališču, da je organ za brezplačno pravno pomoč ne glede na to, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči upravičen do povračila stroškov v postopku, za katero mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena, dolžan odločiti o povrnitvi stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči. Toženka pa bo znesek, ki ga bo izplačala tožnici iz naslova izvajanja brezplačne pravne pomoči, lahko terjala od sodišča, ki odloča v konkretnem kazenskem postopku, ko bo odločitev o stroških postopka pravnomočna.

Na odločitev v zadevi ne more vplivati okoliščina, da gre v obeh primerih za izplačilo iz proračuna, saj so postopkovne določbe v zvezi s plačilom stroškov v ZBPP in v ZKP različne. Tako ZBPP plačilo stroškov izvajanja brezplačne pravne pomoči veže zgolj na pravočasnost vrnjene napotnice.

Glede na navedeno je bilo v zadevi zmotno uporabljeno materialno pravo, zaradi tega pa je bilo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče je zato moralo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugoditi, izpodbijani sklep odpraviti ter zadevo vrniti organu za brezplačno pravno pomoč v ponovni postopek, v katerem bo treba o tožničini zahtevi za povrnitev stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči ponovno odločiti (šesti odstavek 40. člena ZBPP).

K II. točki izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožnica pa v postopku ni imela pooblaščenca, zato se ji priznajo stroški v višini 80,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). V zvezi z zahtevkom za izplačilo še 20% DDV sodišče dodaja, da za upoštevanje okoliščine, da je tožnica zavezanka za plačilo DDV, pri odmeri stroškov v postopku ni pravne podlage v ZUS-1 ali Pravilniku. Po 3. členu Pravilnika sta namreč edini okoliščini, ki vplivata na višino povračila, ali je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, in ali je bila zadeva rešena na glavni obravnavi ali na seji. Ker se stroški v upravnem sporu povrnejo v pavšalnem znesku, to pomeni, da povračilo ni odvisno od dejanskih stroškov oziroma okoliščin na strani tožnice, temveč zgolj od okoliščin, ki jih taksativno našteva Pravilnik. Sodna taksa pa bo tožnici v skladu s c točko Opombe 6.1 taksne tarife Zakona o sodnih taksah vrnjena po uradni dolžnosti.