Jedro

Izvedenec je upravičen do nagrade glede na opravljene storitve in sodišče o njej odloči neodvisno od dokazne ocene.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma odločilo o plačilu nagrade v postopku postavljenima izvedencema. S sklepom z dne 15.10.1998 je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvedencu P. L. prizna izvedenina z materialnimi stroški v neto znesku 28.680,00 SIT, kar v skupnem znesku pomeni 34.965,00 SIT. Odločilo je še, da stroški začasno bremenijo nasprotnega udeleženca in so že založeni. S sklepom z dne 8.5.2000 pa je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvedencu S. odmeri izvedenina v neto znesku 84.268,00 SIT, kar v skupnem znesku pomeni 102.809,00 SIT. Nadalje je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu naložilo, naj na račun sodišča plača manjkajoči del izvedenine v znesku 52.799,00 SIT.

Proti takšnima sklepoma se je pritožil nasprotni udeleženec.

V pritožbi proti prvemu sklepu navaja, da se ne strinja s tem, da je sodišče izvedencu P. priznalo dodatno izvedenino, saj svoje naloge ni opravil, kot bi jo moral. Njegova cenitev je nerealna, ni upoštevano dejansko stanje in sta hiša in parcela precenjeni. Izvedenec tudi s svojim odgovorom na dane pripombe ni dokazal pravilnosti svoje cenitve, kar je razvidno iz komentarja, ki ga je podal sodni izvedenec V.. K pritožbi nasprotni udeleženec prilaga še pripombe na izvedenčev odgovor, v katerih nadalje meni, da je njegov odgovor nestrokoven in je izvedensko mnenje nasprotnemu udeležencu v škodo, zato izvedenec ni upravičen do plačila. Poudarja, da ne priznava izvedenčeve cenitve in ne bo plačal 7% deleža od precenjene vrednosti hiše in parcele. Navaja še, da je izvedenčev ogled trajal manj kot pol ure in da predlagatelju ni bilo do tega, da bi si izvedenec stanje natančno ogledal, saj je zainteresiran za čimvišjo cenitev. Navaja še, da je parc. št. 428/5 še vedno travnik, da izvedenec ne loči med etažno in stanovanjsko površino, da dostop do hiše ni po asfaltni cesti, pač pa poteka v bližini hiše zelo prometna lokalna cesta, ki vpliva na njeno manjšo vrednost. Izvedenec tudi ni pravilno ocenil neizoliranosti hiše in prizidka ter njune dotrajanosti ter postopnosti gradnje v lastni režiji; hiša je sedaj še v slabšem stanju, kot je bila ob ogledu.

V pritožbi proti sklepu z dne 8.5.2000 nasprotni udeleženec podobno kot v pritožbi proti prvemu sklepu navaja, da se ne strinja s tem, da je sodišče tokrat izvedencu S. priznalo nagrado, ker cenitve ni opravil strokovno neoporečno, kar je navedel že v svojih pripombah z dne 24.11.1999 in 26.4.2000. Izvedenec je imel vse možnosti, da hišo in zemljišče pravilno oceni. Na razpolago je imel spis, ob njegovem ogledu pa je bila navzoča tudi žena nasprotnega udeleženca, ki mu je bila pripravljena dati vsa potrebna pojasnila.

Sodišče druge stopnje pritožbenih navedb ni še natančneje povzelo, saj niso bile pomembne za preizkus izpodbijanih sklepov, temveč se nanašajo na odločanje o glavni stvari, o čemer pa sodišče prve stopnje še ni odločalo.

Pritožbi nista utemeljeni.

Sodišče druge stopnje je prvi izpodbijani sklep na podlagi 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) preizkusilo po določbah Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, in RS, št. 55/92 - 19/94 (ZPP/77). Uporaba določb ZPP pa temelji na 37. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Ur. l. SRS, št. 30/86).

Pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca pomenijo njegovo vsebinsko nestrinjanje z izvedenskima mnenjima sodnih izvedencev, ki ju je v postopku postavilo sodišče prve stopnje, in ne vsebujejo razlogov, ki se nanašajo na pravilnost izpodbijanih sklepov o odmeri nagrade izvedencema. Izvedenec je na podlagi določbe 249. člena v zvezi z 2. in 3. odstavkom 242. člena ZPP (določbe prejšnjega ZPP/77 so vsebinsko enake) upravičen do nagrade glede na opravljene storitve in pri tem ni pomembno, ali sodišče njegovemu mnenju v odločitvi o obstoju odločilnih dejstev tudi sledi. Sodišče prve stopnje je obema izvedencema pravilno priznalo pravico do plačila v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev (Ur. l. RS, št.61/97). Izvedenec P. je na zahtevo sodišča prve stopnje podal odgovor na pripombe nasprotnega udeleženca, za kar je upravičen do nagrade v višini 75 točk za študij spisa in nagrade v višini 300 točk za izdelavo mnenja, pri čemer je vrednost točke v času odločanja sodišča prve stopnje znašala 76,50 SIT. Izvedenca S. pa je sodišče prve stopnje postavilo za izvedenca po tem, ko se nasprotni udeleženec še vedno ni strinjal z mnenjem prvega izvedenca in se je pri tem skliceval na zunaj postopka pridobljeno mnenje. Upravičen je do nagrade v višini 150 točk za študij spisa, v višini 75 točk za zbiranje in študij dokumentacije, v višini 75 točk za ogled in v višini dvakrat po 300 točk za izdelavo izvedenskega mnenja, pri čemer je vrednost točke v času odločanja sodišča prve stopnje znašala 87,40 SIT. Nadalje sta oba izvedenca upravičena še do povračila materialnih stroškov in zneska prispevkov, kot je razvidno iz njunih računov in izpodbijanih sklepov.

Sodišče druge stopnje mora v odgovor na pritožbi predvsem poudariti, da predmet pritožb proti izpodbijanima sklepoma o odmeri nagrade izvedencema ne more biti lastna dokazna ocena pritožnika. Le-ta je predmet odločbe o glavni stvari, pri čemer bo sodišče prve stopnje pripombe nasprotnega udeleženca na izvedenski mnenji lahko upoštevalo v nadaljevanju dokaznega postopka, saj obravnavanje v zadevi še ni končano. Tako se tudi sodišče druge stopnje pri preizkušanju izpodbijanih sklepov še ne more opredeliti do ponujane dokazne ocene izvedenskih mnenj, vseeno pa mora v odgovor na pritožbo pojasniti, da se nasprotni udeleženec ne more uspešno sklicevati na mnenje sodnega izvedenca V., pridobljeno brez odločitve sodišča in zunaj postopka, kot na izvedensko mnenje. Takšno mnenje bi bilo upoštevno le, če bi se oba udeleženca strinjala, da se ga obravnava kot izvedensko mnenje. Medtem je izvedenec P. svoje izvedensko mnenje dopolnil in odgovoril na vse pripombe nasprotnega udeleženca. Pojasnil je, da sta ga udeleženca ob ogledu obremenjevala z vprašanji, ki zadevajo njune medsebojne odnose in niso relevantna za njegovo delo. Sodišče druge stopnje k temu dodaja, da izvedenec ni mogel omejiti cenitve le na tiste dele ali lastnosti hiše h katerim sta prispevala oba udeleženca; to je dejansko vprašanje, za odločitev o katerem je pristojno sodišče. Izvedenec je nadalje odgovoril na nestrinjanje nasprotnega udeleženca s tem, da se parcela št. 482/5 oceni kot gradbeno zemljišče, in še pojasnil, da je po njegovem mnenju bližina ceste prednost in ne pomanjkljivost, da je upošteval enako površino hiše kot izvedenec, na katerega se sklicuje nasprotni udeleženec, da je upošteval manjšo potresno varnost kot slednji in dodatno izolacijo le glede delov, ki sta jih na ogledu navedla oba udeleženca. Naknadno je upošteval postopnost gradnje in pojasnil, da v cenitev ne sodi vzdrževanje hiše. Prav tako je potrebno opozoriti, da eventualne spremembe vrednosti hiše, do katere bi prišlo po opravljeni cenitvi, pač ni mogoče očitati izvedencu. Enako velja odgovoriti, da je tudi izvedenec S. opravil ogled in preštudiral sodni spis, nadalje je obrazložil katere elemente in kako jih je upošteval pri cenitvi, je tudi dopolnil svoje izvedensko mnenje (list. št. 85) glede na pripombe nasprotnega udeleženca ter nato odgovoril še na njegovo vztrajanje pri le-teh (list. št. 102). Oba izvedenca sta torej storitve, za katere jima je sodišče prve stopnje določilo plačilo, opravila, njuni mnenji pa sta sposobni za obravnavanje v postopku.

Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da izpodbijana sklepa nimata niti narave odločbe o stroških postopka v razmerju med udeležencema postopka po določbah Zakona o nepravdnem postopku, medtem pa je vnaprej vsaka stranka dolžna sama kriti svoje stroške, tako tudi stroške izvedbe dokazov, ki jih je predlagala .

Sodišče druge stopnje je zato in ker ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, pritožbo proti sklepu z dne 8.5.2000 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP. Enako velja za izpodbijani sklep z dne 15.10.1998 ob uporabi določb 2. odstavka 365. člena v zvezi z 381. členom ZPP/77 in 2. točke 380. člena ZPP/77.