Jedro

Po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka v obravnavani zadevi ni izkazala za verjetno, da ji bo z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala težko popravljiva škoda, saj težko popravljive škode niti v tožbi niti v pritožbi sploh ne zatrjuje. Pritožbene navedbe tožeče stranke, zakaj meni, da je izpodbijana odločba nezakonita in da je prvostopenjski upravni organ sploh ne bi smel izdati, pa bodo predmet presoje v okviru odločanja o tožbi zoper izpodbijano odločbo. Ne more pa z njimi (z očitano nezakonitostjo izpodbijanega upravnega akta), tako kot je to tožeči stranki že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, utemeljiti svoje zahteve za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe (drugi odstavek 32. člena ZUS-1), vložene skupaj s tožbo zoper odločbo Carinske uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Nova Gorica z dne 10. 3. 2010. S prvostopenjsko upravno odločbo so bile za blago, ki je bilo prijavljeno v tranzitnem postopku TIR na osnovi zvezka TIR z oznako XY, evidentiran z dne 20. 10. 2008 Izpostava Luka Koper, zaradi nezakonite odstranitve blaga izpod carinskega nadzora določene dajatve carine, davka na dodatno vrednost in pripadajoče obresti v skupnem znesku 8.663,26 EUR (1. točka izreka). Kot solidarna dolžnika sta navedeni znesek v 10 dneh od vročitve odločbe dolžna plačati imetnik zvezka TIR, podjetje AA in podjetje BB, ki je bilo udeleženo pri odstranitvi blaga izpod carinskega nadzora (2. točka izreka). Če navedena solidarna dolžnika dajatev ne bosta plačala v navedenem roku, je tožeča stranka, ki nastopa kot porok za osebe, ki uporabljajo režim TIR, dolžna plačati dajatve v treh mesecih od vročitve odločbe; če pa dolgovani znesek ne bo poravnan v navedenem roku, se bo znesek poplačal iz instrumenta zavarovanja tožeče stranke oziroma se bo zoper solidarna dolžnika uvedel postopek izterjave (3. točka izreka); pritožba pa ne zadrži izvršitve odločbe (4. točka izreka). Ministrstvo za finance je kot drugostopenjski upravni organ s svojo odločbo z dne 9. 11. 2010, zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, ker je presodilo, da v obravnavanem primeru zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, ker tožeča stranka ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode.

3. Tožeča stranka s pritožbo izpodbija sklep sodišča prve stopnje zaradi kršitve določb upravnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Tožena stranka ne sme kar enostransko izdati upravne odločbe, saj iz razlogov, ki so podrobno navedeni v tožbi, nedvomno izhaja, da mora tožena stranka podati najprej ustrezen zahtevek, nato pa po potrebi vložiti tožbo pri stvarno pristojnem sodišču v Ljubljani, če želi zoper tožnika uveljavljati zahtevek iz naslova njenega poroštva. Predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi in se predlogu za začasno zadržanje izvršitve odločbe ugodi, podredno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

7. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožeča stranka v obravnavani zadevi ni izkazala za verjetno, da ji bo z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala težko popravljiva škoda, saj težko popravljive škode niti v tožbi niti v pritožbi sploh ne zatrjuje. Pritožbene navedbe tožeče stranke, zakaj meni, da je izpodbijana odločba nezakonita in da je prvostopenjski upravni organ sploh ne bi smel izdati, pa bodo predmet presoje v okviru odločanja o tožbi zoper izpodbijano odločbo. Ne more pa z njimi (z očitano nezakonitostjo izpodbijanega upravnega akta), tako kot je to tožeči stranki že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, utemeljiti svoje zahteve za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1. 8. Glede na to, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

9. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 sama trpi svoje stroške tega pritožbenega postopka.