11. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 30. marca 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Kp 68/2006 z dne 9. 2. 2006 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 136/2006 z dne 23. 1. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je na podlagi četrtega odstavka 21. člena Zakona o evropskem nalogu za prijetje in predajo (Uradni list RS, št. 37/04 – v nadaljevanju ZENPP) sklenil, da se dovoli predaja pritožnika Republiki Italiji. Ugotovil je, da je pristojni pravosodni organ Republike Italije izdal evropski nalog za prijetje in predajo in da so za predajo pritožnika (zahtevane osebe) izpolnjeni pogoji, določeni v 11. členu ZENPP. Zoper navedeno odločitev je pritožnikov zagovornik vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Pritožnik zatrjuje, da so bile z izpodbijanimi sklepi kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Meni, da 47. člen Ustave[1] določa, da je slovenskega državljana dopustno izročiti ali predati samo mednarodni organizaciji, ne pa državam oziroma njenim organom. Zato naj bi bilo stališče Višjega sodišča, "da gre v primeru predaje pritožnika Republiki Italiji za predajo med članicama Evropske skupnosti", napačno in v neskladju s 47. členom Ustave. Po mnenju pritožnika Republika Italija oziroma italijansko sodišče, ki je izdalo nalog za predajo, nista mednarodni organizaciji v smislu 47. člena Ustave. Zato meni, da pogoji za izročitev (pravilno za predajo) niso podani. Pritožnik še navaja, da je v skladu z 31. členom ZENPP poslal Okrožnemu sodišču v Ljubljani tudi predlog za začasno odložitev izvršitve predaje, o katerem naj sodišče ne bi odločilo, ker je že izdalo Odredbo za izvršitev predaje. Ker bi s predajo Republiki Italiji pritožniku nastale težko popravljive škodljive posledice, pritožnik Ustavnemu sodišču predlaga, naj na podlagi 58. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) zadrži izvršitev izpodbijanih sklepov.

3.Navedbe pritožnika, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in navaja, da pogoji za predajo Republiki Italiji niso podani, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena ZUstS ustavne pritožbe ne more utemeljiti.

4.Pritožnik v ustavni pritožbi sicer navaja, da so bile z izpodbijanima sklepoma kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, vendar tega ne izkaže. Zgolj pritožnikovo drugačno razumevanje vsebine 47. člena Ustave, kot ga je v izpodbijanih sklepih zavzelo sodišče, in njegova, po oceni Ustavnega sodišča očitno napačna razlaga navedene ustavne določbe za ugotovitev o kršitvi človekovih pravic ali temeljnih svoboščin ne zadošča.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Za sprejem se je izrekel sodnik dr. Janez Čebulj. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer

Opomba

[1]Člen 47 Ustave se glasi: "Državljana Republike Slovenije ni dovoljeno izročiti ali predati, razen če obveznost izročitve ali predaje izhaja iz mednarodne pogodbe, s katero Slovenija v skladu z določbo prvega odstavka 3.a člena prenaša izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo."