Jedro

Institut zamudne sodbe izhaja iz domneve, da tožena stranka s tem, ko ne odgovori na tožbo, priznava dejanske navedbe v njej. Prvi pogoj za tako domnevo pa je, da je bila tožba pravilno vročena, o čemer mora biti sodišče prepričano.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano delno zamudno sodbo je Okrožno sodišče v Kopru drugo toženko obsodilo na plačilo 4.867,01 EUR s pripadajočimi obrestmi in stroški.

2. Zoper sodbo se druga toženka pritožuje. Trdi, da ji tožba ni bila pravilno vročena v odgovor niti njej osebno niti ne kakšnemu odraslemu članu njenega gospodinjstva. Z vsebino tožbe se je seznanila šele kot zakonita zastopnica prve toženke in takrat je tudi pravočasno podala odgovor na tožbo. Podpis na vročilnici ni njen podpis, pri čemer tudi ni nobene zaznambe, da bi bilo pisanje vročeno komu drugemu, oziroma, v kakšnem razmerju je ta druga oseba z drugo toženko. Iz listin v spisu in iz pritožbi priloženih dokazil je očitno, da se podpis na vročilnici razlikuje od njenega. Prav tako pa tudi ne gre za podpis kakšnega odraslega člana njenega gospodinjstva, v dokaz prilaga kopiji potnih listov A. A. in B. B. Pritožnica ne ve, kdo je bil podpisnik vročilnice.

3. Pritožbeno sodišče si je na podlagi določbe tretjega odstavka 346. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) od sodišča prve stopnje priskrbelo poročilo o očitani kršitvi določb postopka in zahtevalo, naj se za ugotovitev te kršitve opravijo poizvedbe. Iz dopisa sodišča prve stopnje izhaja, da so bile opravljene poizvedbe pri Pošti Slovenije, ki je v odgovor sporočila, da iz njihovega sistema za sledenje elektronskih pošiljk izhaja, da je bila pošiljka dne 18.8.2021 najverjetneje vročena A. A., odraslemu članu gospodinjstva, domnevajo pa, da pismonoša na vročilnici pomotoma ni označil njegovega razmerja do naslovnice. Po mnenju sodišča prve stopnje podpisa A. A. na vročilnici in na njegovem potnem listu na prvi pogled vsebujeta bistveno podobne poteze.

4. V odgovoru na poročilo je druga toženka vztrajala pri svojih navedbah v pritožbi zoper zamudno sodbo. Meni tudi, da se primerjana podpisa bistveno razlikujeta. Dodaja še, da v vseh primerih vročanja, ko druge toženke ni doma, poštar na vročilnici označi, kdo je podpisal vročilnico. Z A. A. pa je tudi dogovorjena, da v takih primerih vročilnico fotografira in jo po SMS posreduje drugi toženki. V tem primeru se to ni zgodilo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Institut zamudne sodbe izhaja iz domneve, da tožena stranka s tem, ko ne odgovori na tožbo, priznava dejanske navedbe v njej. Prvi pogoj za tako domnevo pa je, da je bila tožba pravilno vročena, o čemer mora biti sodišče prepričano. Druga toženka je prejem tožbe 18.8.2021 zanikala in v dokaz svojim trditvam podala kar nekaj dokaznih predlogov. Sodišče prve stopnje je sicer opravilo poizvedbe pri pošti, ki je pisanje vročala, vendar iz odgovora Pošte Slovenije izhaja le, da je zelo verjetno, da je pisanje prejel A. A. in da domnevajo, da je poštar pozabil zapisati, v kakšnem sorodstvenem razmerju je oseba, ki je vročilnico podpisala. Sodišče prve stopnje sicer meni, da je podpis na vročilnici v bistvenem enak podpisu A. A. na potnem listu, vendar to na prvi pogled ob primerjavi obeh podpisov ni tako očitno, da bi tudi oseba, ki ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, zanesljivo ugotovila, da gre za istega podpisnika. Ob upoštevanju dopisa Pošte Slovenije je druga toženka zato uspela vzbuditi dvom v zaključek sodišča prve stopnje, da je tožbo prejela 18.8.2021. V opisanem položaju pogoji za izdajo zamudne sodbe (še) niso izpolnjeni. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP).

7. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče izvesti predlagane dokaze in se prepričati, ali je podpis na vročilnici res podpis A. A. Če ni, bo moralo o tožbi odločati v kontradiktornem postopku (glede nato, da druga toženka sama trdi, da je tožbo prejela 2.9.2021). Prav zato ni pogojev, da bi ugotovljeno kršitev pritožbeno sodišče odpravilo samo. Poleg tega gre za delno sodbo in sodišče prve stopnje bo moralo v vsakem primeru odločati o tožbi zoper prvo toženko (ki je nesporno pravočasno vložila odgovor na tožbo). Razveljavitev zato ne pomeni bistvenega podaljšanja postopka.

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP.