Jedro

Ker bo rezultat pravde zaradi izpodbijanja izjave o priznanju očetovstva odločilno vplival na status in na življenjske razmere otroka in je pravni pomen tega spora mogoče primerjati s spori iz razmerij med starši in otroki, za obravnavanje katerih je pristojno okrožno sodišče, vrednost spora presega 20.000- €.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožbo, s katero izpodbija izjavo o priznanju očetovstva, je tožnik vložil na Okrožno sodišče v Ljubljani, spor pa ovrednotil na 1.500,00 €. S sklepom z dne 3.6.2011 se je Okrožno sodišče izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču. Okrajno sodišče v Ljubljani s tako odločitvijo ne soglaša in je zadevo odstopilo naslovnemu sodišču zaradi odločitve v sporu o pristojnosti.

Delitev pristojnosti med okrožnimi in okrajnimi sodišče je urejena s 30. in 32. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pristojnost med sodiščema je razmejena z vrednostjo spora 20.000,00 €, določene pa so tudi vrste sporov, ki ne glede na vrednost sodijo v pristojnost vsakega od sodišč. Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrožna sodišča pristojna, da sodijo v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva, v zakonskih sporih, v sporih o zakonitem preživljanju, v sporih o varstvu in vzgoji otrok in drugih taksativno naštetih vrstah sporov.

Najprej je zato treba ugotoviti, kakšno varstvo tožnik zahteva – vrsto spora. Sodna praksa je enotna, da spor o izpodbijanju izjave o priznanju očetovstva ni statusne narave. Statusni spori so opredeljeni v 406. čl. ZPP, za njihovo vodenje pa 27. poglavje ZPP predvideva tudi poseben postopek. Kot spor statusne narave je s temi določili opredeljeno ugotavljanje in izpodbijanje očetovstva, kar pa ni predmet obravnavane zadeve. Med pravdnima strankama obstaja spor v zvezi s podano izjavo o priznanju očetovstva, torej spor o pravni veljavnosti pravnega posla. Gre za spor iz obligacijskega razmerja, katerega rešitev se bo odrazila na statusnem področju. Ker gre za klasično obligacijsko razmerje, niti posebna procesna pravila za njegovo obravnavanje (27. poglavje ZPP), niti izključna stvarna pristojnost (2. odstavek 32. čl. ZPP) za ta postopek niso predpisana. Pri njegovi obravnavi je treba uporabiti splošna obligacijska in procesna pravila.

Za določitev stvarne prisojnosti je zato odločilna vrednost spornega predmeta. Ker se zahteva razveljavitev izjave o priznanju očetovstva, se bo rezultat postopka odrazil prvenstveno na statusnem področju (očetovstvo bo ostalo vpisano ali bo iz matične knjige izbrisano), posledično pa tudi na premoženjskem področju (dedovanje, dolžnost preživljanja...), pri čemer opredelitev premoženjske vrednosti s konkretnim denarnim zneskom v času sojenja še ni mogoča. Vrednost spora je zato ugotovljiva samo na način, predviden za vrednotenje nedenarnih terjatev (3. odstavek 44. čl. ZPP). V primeru nedenarnih terjatev spor ovrednoti tožeča stranka, sodišče pa se na predlog nasprotne stranke ali v primeru, ko je spor očitno prenizko ali previsoko ovrednoten in nastane vprašanje stvarne pristojnosti ali revizije, prepriča o pravilnosti napovedane vrednosti. V primeru, ko se zastavi vprašanje stvarne pristojnosti, je torej sodišče dolžno preveriti, ali je tožeča stranka navedla očitno previsoko ali prenizko vrednost spora. Prvostopenjsko okrožno sodišče je ta preizkus opravilo oz. bi ga vsaj moralo opraviti, saj je s sklepom opr. št. P 1027/2011-IV z dne 3.6.2011 svojo stvarno nepristojnost utemeljilo z v tožbi določeno vrednostjo spora 1.500- €. Pritožbeno sodišče s to vrednostjo spora ne soglaša, kajti rezultat postopka bo podlaga za ohranitev ali spremembo podatka o očetovstvu v matični evidenci. Gre za osebni status leta 2009 rojenega otoka; odločitev bo bistveno vplivala na otrokove življenjske razmere, položaj v družini …., zato ima zadeva za stranki velik pomen in mora biti više ovrednotena.

Pomen zadeve za stranki je eno od meril, ki jih je zakonodajalec upošteval pri razmejitvi stvarne prisojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči. Sodišče, ki naj bi bilo kompetentno za reševanje pomembnejših, pravno zahtevnejših in za stranke najpomembnejših zadev, je okrožno sodišče. Razen tega ima rezultat tega postopka za stranki podoben pomen in težo kot spori iz razmerij med starši in otroki (npr. ugotovitev in izpodbijanje očetovstva), za katere ZPP predvideva stvarno pristojnost okrožnega sodišča. Določitev vrednosti spora, ki bi privedla do pristojnosti okrajnega sodišča zato ne pride v poštev. Ker bo rezultat tega postopka odločilno vplival na status in na življenjske razmere otroka in je pravni pomen obravnavanega spora mogoče primerjati s spori iz razmerij med starši in otroki, njegova vrednost presega 20.000- €. Na osnovi 1. odstavka 32. čl. ZPP je zato za sojenje v tej zadevi pristojno okrožno sodišče.