Jedro

140. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora upnik v predlogu za izvršbo navesti organizacijo za plačilni promet, pri kateri so dolžnikova denarna sredstva in številko dolžnikovega računa; če pa upnik izkaže za verjetno, da ni mogel ugotoviti podatkov o dolžnikovem računu, navede organizacijo za plačilni promet, pri kateri naj sodišče opravi poizvedbe o dolžnikovem računu, hranilni vlogi, depozitu ali drugih denarnih sredstvih. Iz navedenih določil je torej razvidno, da mora upnik vselej navesti organizacijo za plačilni promet, pri kateri so dolžnikova denarna sredstva in šele zatem (namesto njega) sodišče opravi poizvedbe o dolžnikovem računu, če upnik izkaže za verjetno, da sam teh podatkov ni mogel dobiti oz. ugotoviti.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. V obrazložitvi je navedlo, da upnik kljub pozivu sodišča, ni dopolnil svojega predloga z navedbo organizacije za plačilni promet, pri kateri so dolžnikova denarna sredstva in s številko dolžnikovega računa.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev. Priznava, da mu je sodišče s sklepom z dne 16.11.2005 naložilo dopolnitev predloga za izvršbo, vendar pa opozarja, da glede na novo odločbo Ustavnega sodišča, Banka Slovenije ne posreduje več podatkov o bančnih računih za fizične osebe. Zato je upnik dne 1.12.2005 v skladu z načelom ekonomičnosti predlagal, da sodišče samo pridobi te podatke. Ta svoj predlog je upnik tudi utemeljil. Sodišče pa o konkretnem predlogu upnika ni odločalo, temveč je zgolj zavrglo njegov predlog z dne 8.11.2005, ker v roku, ki ga je postavilo, ni posredoval zahtevanih podatkov. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker v sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Upnik še poudarja, da je s predlogom z dne 8.11.2005 dejansko predlagal izvršbo na TRR nosilca dejavnosti s.p. in ne na TRR samostojnega podjetnika, na katerega se dejansko glasi sklep o izvršbi ter vsi nadaljnji sklepi v predmetni izvršilni zadevi. Ker banke zaradi varovanja tajnosti podatkov upniku ne bi posredovale podatka o TRR nosilca dejavnosti, saj gre dejansko za drugo osebo, je upnik že primarno predlagal, da te podatke pridobi sodišče samo. Sodišče je o predlogu upnika odločalo s sklepom z dne 16.11.2005, zoper katerega pa upnik ni imel možnosti pritožbe, poleg tega pa je rok 15 dni vsekakor prekratek, da bi uspel pridobiti podatke na vseh bankah in hranilnicah v RS. Zoper tak sklep pa upnik sploh nima možnosti pritožbe.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi upnik z vlogo z dne 8.11.2005 predlagal, naj sodišče dovoli izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na svojem transakcijskem računu, odprtem pri katerikoli banki. Vsebino takšnega predloga natančneje določa 140. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), in sicer med drugim, da mora upnik v njem navesti organizacijo za plačilni promet, pri kateri so dolžnikova denarna sredstva in številko dolžnikovega računa (1. odst.); če pa upnik izkaže za verjetno, da ni mogel ugotoviti podatkov o dolžnikovem računu, navede organizacijo za plačilni promet, pri kateri naj sodišče opravi poizvedbe o dolžnikovem računu, hranilni vlogi, depozitu ali drugih denarnih sredstvih. Iz navedenih določil je torej razvidno, da mora upnik vselej navesti organizacijo za plačilni promet, pri kateri so dolžnikova denarna sredstva in šele zatem (namesto njega) sodišče opravi poizvedbe o dolžnikovem računu, če upnik izkaže za verjetno, da sam teh podatkov ni mogel dobiti oz. Ugotoviti. Dolžnikov predlog z dne 8.11.2005, kolikor ga je razumeti tako, da naj sodišče prve stopnje ugotovi tudi banko, pri kateri ima dolžnik transakcijski račun, nima osnove v ZIZ, sodišče prve stopnje je pravilno s sklepom z dne 16.11.2005 dolžnika pozvalo, da naj on to stori in sporoči ta podatek sodišču. Ker pa dolžnik temu pozivu ni sledil, je bil izpodbijani sklep utemeljeno izdan. Pri uporabi 140. čl. ZIZ ni relevantno, ali gre za dolžnika, ki je samostojni podjetnik ali za dolžnika, ki je fizična oseba, saj to zakonsko določilo ne dela nobene razlike med enim in drugim. Kar se tiče pritožbenega očitka, češ da je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 16.11.2005 upniku dodelilo prekratek rok za pridobitev potrebnega podatka pri bankah in hranilnicah, ta ni utemeljen, saj je šlo za sodni rok, ki je podaljšljiv, vendar pa le v primeru, če stranka takšno podaljšanje tudi predlaga, v obravnavanem primeru pa upnik tega ni predlagal. Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.