Jedro

Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v spisu, vključno s podatki v izreku izpodbijanega sklepa, ugotovilo, da sta hčerki predlagateljice in nasprotnega udeleženca dne 30. 10. 2020 z doseženo starostjo 18 let postali polnoletni. V prvem odstavku 117. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je določeno, da roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo otroka, to je, ko dopolni 18 let, ali če mladoletnik pred polnoletnostjo sklene zakonsko zvezo. Glede na to zakonsko določbo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je s polnoletnostjo hčerk predlagateljice in nasprotnega udeleženca prenehala roditeljska pravica predlagateljice in nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec v času odločanja o pritožbi tako ne izkazuje več pravnega interesa za pritožbo, saj tudi če bi pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in bodisi razveljavilo bodisi spremenilo odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ta odločitev njegovega položaja ne bi izboljšala, ker mu ne bi prinesla konkretne in neposredne koristi. Ker tako končnega cilja, ki ga je zasledoval s pritožbo, ne more doseči, nasprotni udeleženec ne izkazuje več pravno varovanega interesa kot ene od procesnih predpostavk za dopustnost pritožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Predlagateljica in nasprotni udeleženec krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka, nasprotni udeleženec pa krije tudi svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 10. 2019.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ukinilo stike med mld. L. M. R., EMŠO: ..., in D. M. R., EMŠO: ..., ter očetom S. R., EMŠO: ..., ki so bili določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju z dne 10. 6. 2015, opr. št. N 211/2014. 2. Nasprotni udeleženec je zoper navedeni sklep vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Navaja, da je sodišče dokazni postopek izvedlo pomanjkljivo in neskrbno, tudi ocena izvedenih dokazov ni popolna in celovita ter ne zadostuje za odločitev o tako hudem posegu, v posledici pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče ne pojasni, kako je ocenilo verodostojnost matere do te mere, da ji v celoti verjame. Na naroku je onemogočilo vprašanja, namenjena predlagateljici v zvezi z dolžnim ravnanjem starša v zvezi s stiki, saj je naziralo, da glede tega razpolaga z izvedeniškim mnenjem izvedenke B. S tem je prekršilo dokazna pravila in napravilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter poseglo v pravice nasprotnega udeleženca do možnosti obravnavanja pred sodiščem, do enakega varstva pravic, enakopravne obravnave in sodnega varstva. Pravno odločilno je vprašanje izvora domnevne volje mld. deklet glede odklanjanja stikov z očetom. Izvedenka je v mnenju, ki ga je podala v izvršilnem postopku I 297/2018, ugotavljala sposobnost mld. deklet podajati izjavo, razumeti pomen in posledice danih izjav; iz mnenja je razvidno tudi, da je opravila razgovor ne le z dekletoma, pač pa tudi s predlagateljico, čeprav ji to ni bilo naloženo. Ker delo izvedenke ni bilo ocenjevati psihološkega statusa predlagateljice in ker razgovora ni opravila z očetom, je njena ocena o tem, da predlagateljica ni manipulirala z mld. dekletoma, površna in nepopolna ter nestrokovna. Dejstvo, da je ugotovila, da je bila predlagateljica zaščitniška od sodišča, pa terja, da se razčisti vpliv predlagateljice na domnevno voljo mld. deklet o zavračanju stikov z očetom. V zvezi z okoliščinami, na strani katerega od staršev so razlogi za odklanjanje stikov s strani mld. deklet, je zaključek sodišča, ki temelji zgolj in le na izraženem mnenju mld. deklet, nepravilen in nepopoln, saj nima podlage v izvedenem dokaznem postopku ali najmanj temeljiti dokazni oceni. Pritožnik v nadaljevanju z navedbami o neizvedbi dokazov oziroma navedbami, da sodišče izvedenih dokazov ni ocenilo skladno z 8. členom ZPP in očitkom nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja izpodbija zaključek sodišča, da je razlog za odklanjanje stikov bil na njegovi strani. Navaja, da zgolj dejstvo, da o tem ne obstajajo zapisniki na policiji, še ne pomeni, da se na policijo ni obračal in prizadeval za stike. Sodišče izsledkov poizvedb pri policiji pritožniku ni vročalo v izjavo, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. To, da je po pravni poti skušal znižati preživnino, ne more utemeljevati zaključka sodišča o ekonomskem nasilju. Pritožnik izpostavlja, da če bi bili pretekli dogodki takšni, kot jih prikazuje predlagateljica, potem leta 2015 tekom kazenskega postopka ne bi sklenila sodne poravnave. Pritožnik trdi, da ugotovitev sodišča, da si otroka stikov z očetom ne želita in da jih odločno zavračata ter da ju očetovi poskusi po vzpostavitvi stikov spravljajo v stisko, temelji na izpovedi predlagateljice, zapisnika CSD V., poročil zagovornic, ni prepričljiva in ni obrazložena. Sodišče povzetkov poročil zagovornic ni vročilo nasprotnemu udeležencu v izjavo, zato je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, s čimer je poseglo tudi v ustavno pravico do sodnega varstva in učinkovitega pravnega sredstva. V zvezi z verodostojnostjo predlagateljice še poudarja, da se je slednja izmikala vprašanjem tem, ali je dekleti junija 2018 sploh vprašala, če želita oditi na počitnice z očetom. Sodišče bi moralo najmanj anagažirati novega izvedenca psihološke ali celo psihiatrične stroke. Za odločitev, kakršna izhaja iz izpodbijanega sklepa, opora na izvedenskem mnenju, izdelanem za potrebe izvršilnega postopka in zgolj na podlagi pregleda izvršilnega spisa ter razgovora z mld. dekletoma in predlagateljico, ne pa tudi nasprotnim udeležencem, ne zadostuje za zaključek, da je odločitev sprejeta s stopnjo prepričanosti in v največjo korist mld. deklet ter brez utemeljenih posegov v temeljne človekove pravice nasprotnega udeleženca in pravice mld. deklet do družinskega življenja. Sklep nima razlogov o nemožnosti pritožnika sodelovati pri razgovoru z izvedenko, zato je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče se tudi ni opredelilo do pripomb nasprotnega udeleženca na izvedensko mnenje, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče bi moralo sodišče ugotavljati, ali so bila od sklenitve sodne poravnave ravnanja predlagateljice usmerjena v vzpodbujanje stikov deklet z očetom in ali je opuščala vsa ravnanja, ki bi pri dekletih kakorkoli vzbujala odpor do stikov z očetom in ali je aktivno odpravljala morebitni odpor deklet glede stikov z očetom ter v tej smeri ugotavljati, ali je mogoče s kakršnimikoli stiki ponovno vzpostaviti odnos med dekletoma in očetom, ga ohranjati in negovati. Pritožnik še navaja, da se nihče od strokovnjakov ni opredelil do težav, s katerima se dekleti spopadata, in izvora le teh ter da ni izključeno, da je težave mogoče pripisati nastali situaciji izpada stikov z očetom. V zvezi z ugotovitvijo izvedenke, da naj bi dekleti stike z očetom zavračali tudi zaradi nerazrešenih odnosov med staršema in lastnih spoznanj o nekompatibilnosti z očetom, pa meni, da ni življenjsko logično, da lahko mld. otrok pride do lastnih spoznanj o staršu, s katerim nima stikov. Sodišče o teh življenjsko in pravno nelogičnih zaključkih ni napravilo dokazne ocene in je posledično dejansko stanje napačno in nepopolno ugotovljeno. Sodišče je škodljive posledice stikov z očetom ugotovilo le na stopnji verjetnosti oziroma možnosti, ne pa na stopnji gotovosti. Sodišče tudi ni opravilo testa sorazmernosti, zaradi česar je odločitev preuranjena, ker je dejansko stanje napačno in nepopolno ugotovljeno, posledično pa poseženo v pravice nasprotnega udeleženca do poštenega sojenja in enakega varstva pravic. Sklicujoč se na pismo predlagateljičine matere z dne 27. 1. 2003 ODT v L., pritožnik navaja, da je predlagateljica v posledici travm iz otroštva glede družinske situacije obremenjena in je to prenašala tudi v svojo družinsko skupnost, zato je odločitev preuranjena in bi moralo sodišče izvesti dokaz s postavitvijo izvedenca klinične psihologije in raziskati osebnost predlagateljice in njen vpliv na odnos deklic do očeta ter v tej luči presoditi izpovedbe predlagateljice in izjavi mld. deklet. Res je sicer, da je sodišče dolžno upoštevati tudi mnenje mld. deklic in nanje opreti svojo odločitev, vendar pa pri tako drastičnem ukrepu, kot je popolna ukinitev stikov, take odločitve ne more sprejete brez poglobljene analize vzrokov, za tako apriori odklonitev stikov. Pritožnik meni, da bi moralo sodišče določiti najmanj minimum stikov, da bi jih po svoji volji in neodvisno od matere imeli možnost uresničevati. Višjemu sodišču zato predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovni postopek prvostopenjskemu sodišču, oziroma podredno, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da predlog z dne 16. 10. 2018 zavrne.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. V četrtem odstavku 343. člena ZPP, ki se glede na 366. člen ZPP uporablja tudi v postopku s pritožbo zoper sklep, je določeno, da je pritožba nedovoljena med drugim tudi, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Skladno s to določbo je izkazan pravni interes za pritožbo predpostavka, brez katere sploh ne more priti do vsebinskega odločanja o pritožbi. Pravovarstveni interes za pritožbo ima samo tista stranka, kateri bi, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to prineslo konkretno in neposredno pravno korist. O tem, ali so izpolnjene vse procesne predpostavke za sodno varstvo, je dolžno paziti sodišče samo, po uradni dolžnosti ves čas pravdnega postopka. Pritožbeni interes mora obstajati ves čas pritožbenega postopka. Če pravni interes ob vložitvi pritožbe obstaja in je bila torej dovoljena, kasneje pa odpade, je potrebno pritožbo zavreči.1

6. Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v spisu, vključno s podatki v izreku izpodbijanega sklepa, ugotovilo, da sta hčerki predlagateljice in nasprotnega udeleženca dne 30. 10. 2020 z doseženo starostjo 18 let postali polnoletni. V prvem odstavku 117. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih2 je določeno, da roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo otroka, to je, ko dopolni 18 let, ali če mladoletnik pred polnoletnostjo sklene zakonsko zvezo. Glede na to zakonsko določbo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je s polnoletnostjo hčerk predlagateljice in nasprotnega udeleženca prenehala roditeljska pravica predlagateljice in nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec v času odločanja o pritožbi tako ne izkazuje več pravnega interesa za pritožbo, saj tudi če bi pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in bodisi razveljavilo bodisi spremenilo odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ta odločitev njegovega položaja ne bi izboljšala, ker mu ne bi prinesla konkretne in neposredne koristi. Ker tako končnega cilja, ki ga je zasledoval s pritožbo, ne more doseči, nasprotni udeleženec ne izkazuje več pravno varovanega interesa kot ene od procesnih predpostavk za dopustnost pritožbe. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 343. člena in 366. členom ZPP, vse pa v zvezi s 37. členom ZNP, pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

7. Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom ali v zvezi z njim. Glede na določbo prvega odstavka 35. člena ZNP, po kateri vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, razen če zakon določa drugače, in glede na to, da zakon ne določa drugače, kakor tudi glede na določbo 413. člena ZPP, je pritožbeno sodišče odločilo, da predlagateljica in nasprotni udeleženec krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka, nasprotni udeleženec pa krije tudi svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 10. 2019, glede katerih je pritožbeno sodišče s sklepom z dne 29. 1. 2020 odločilo, da se pridržijo za končno odločbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP).

1 Glej: Lojze Ude et. al, Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 361, Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, Ljubljana, 2009. 2 V skladu z določbo prvega odstavka 290. člena Družinskega zakonika (Ur. l. RS, št. 15/17 z dne 31. 3. 2017, ki se uporablja od 15. 4. 2019; DZ) se predmetni postopek, ki je bil uveden pred začetkom uporabe DZ, dokonča po določbah Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.