Jedro

Naknadna odobritev skupščine članov poslovodstva ne razbremeni odgovornosti za dejanja, opravljena pred sprejetjem skupščinskega sklepa. Odškodninska odgovornost članov poslovodstva tudi v primeru odobritve nadzornega sveta ni izključena.

Izrek

I. Reviziji se ugodi tako, da se razveljavita : - II. točka izreka sodbe sodišča druge stopnje v celoti in- I. točka sodbe sodišča prve stopnje v še ne razveljavljenem delu ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke, s katerim je tožeča stranka zahtevala povrnitev škode zaradi tega, ker naj bi njena nekdanja člana uprave kršila določbe 42. člena ZFPPIPP in s tem oškodovala upnike tožnice in 263. člena ZGD-1, s čimer naj bi oškodovala tožnico. Od vsakega je zahtevala plačilo po 150.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo za znesek 194.948,46 EUR s pripadajočimi obrestmi obrestmi (I. točka izreka), v preostalem1 pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka).

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 54/2020 z dne 11. 8. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanja: Ali iz dikcije tretjega odstavka 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) izhaja, da je odškodninska odgovornost uprave za škodo, ki je nastala družbi zaradi določenega posla, izključena, če sta po sklenitvi tega posla nadzorni svet in/ali skupščina družbe odobrila ta posel?

4. Tožeča stranka z revizijo napada sodbo sodišča druge stopnje (II. točka izreka) v delu, ki zadeva povrnitev škode zaradi odpisa dolga družbi B. d.o.o. Revizijo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču predlaga, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je tudi revizijske stroške.

5. Oba toženca sta na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila sta tudi revizijske stroške.

Relevantno dejansko stanje

6. Dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, ki so za odločitev o reviziji odločilnega pomena in na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek370. člena ZPP), so: - toženca sta kot člana uprave tožeče stranke s sklepom z dne 15. 7. 2010 odpisala dolg družbe B. d.o.o. v višini 730.839,54 EUR, ki je nastal na podlagi posojilne pogodbe z dne 9. 2. 2009 in aneksov k tej pogodbi. Dolg je bil odpisan zaradi insolventnosti dolžnika; - bilanco stanja tožeče stranke za leto 2010 je revidirala A. d.o.o., revizijsko poročilo pa je potrdil nadzorni svet in skupščina delničarjev.

**Razlogi sodišč prve in druge stopnje**

7. Sodišče prve stopnje je presodilo, da toženca (na podlagi previdnostnega računovodenja) z odpisom dolga družbi B. d.o.o. nista kršila 263. člena ZGD-1, saj sta tako nadzorni svet kot tudi skupščina delničarjev tožeče stranke brez pridržka potrdila revizijsko poročilo za leto 2010. 8. Sodišče druge stopnje je ob poudarku, da iz dikcije tretjega odstavka 263. člena ZGD-1 izhaja, da je odškodninska odgovornost člana uprave izključena, če je kasneje nadzorni svet odobril določeno dejanje, v obravnavanem primeru pa je poleg nadzornega sveta dejanje odobrila tudi skupščina delničarjev, ki je najvišji organ družbe, pritrdilo razlogom prvostopenjske sodbe.

**Revizijske navedbe**

9. Revident ponavlja svoje navedbe, da se je tožeča stranka s spornim odpisom dolga odpovedala terjatvi do družbe B. d.o.o., ki je bila nato izbrisana iz sodnega registra na podlagi sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku, ki je postal pravnomočen 23. 11. 2011. Obveznost plačila morebitnih obveznosti sta prevzela njena družbenika. Če tožeča stranka dolga ne bi odpisala, bi se lahko poplačala od družbenikov.

10. Revident uveljavlja, da je obrazložitev sodišča druge stopnje, ki je utemeljevalo zavrnitev odškodninske odgovornosti tožencev z odobritvijo nadzornega sveta in skupščine delničarjev, v direktnem nasprotju z določbo tretjega odstavka263. člena ZGD-1. 11. Prva toženka v odgovoru na revizijo trdi, da odpis dolga ni bil škodljivo ravnanje, saj je do njega prišlo na podlagi previdnostnega računovodstva. Te odločitve uprava ni sprejela v nasprotju s pravili stroke, nasprotno, narekovala jo je računovodska stroka oziroma računovodski standardi.

12. Enako tudi drugi toženec v odgovoru na revizijo poudarja, da sodišči nižjih stopenj nista zavzeli stališča, da je šlo pri odpisu dolga za nedopustno ravnanje uprave in da sta toženca razbremenjena odgovornosti za škodo, ker sta revizijsko poročilo potrdila tako skupščina kot nadzorni svet. Tožencema ne glede na to potrditev ni mogoče očitati nobenih kršitev, ker sta delovala skladno s podjetniško presojo in ob sodelovanju finančnih strokovnjakov.

**Razlogi za ugoditev reviziji**

13. Določba tretjega odstavka 263. člena ZGD-1 glasi: „Članu organa vodenja ali nadzora ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje. Družba se odškodninskim zahtevkom lahko odreče ali jih pobota šele tri leta po nastanku zahtevka, če s tem soglaša skupščina, in če temu z izjavo, ki se vnese v zapisnik skupščine, ne ugovarja manjšina, ki ima skupno vsaj desetino osnovnega kapitala.“

14. Besedilo (dikcija) tretjega odstavka 263. člena ZGD-1 daje v zvezi z odobritvijo dejanja poslovodstva (uprave) s strani nadzornega sveta povsem jasen odgovor na dopuščeno vprašanje. Izrecno je določeno, da odškodninska odgovornost članov poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet odobril dejanje.

15. V prvem stavku tretji odstavek 263. člena ZGD-1 določa, da članu organa vodenja (ali nadzora) ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Upoštevaje besedno zvezo „na temelju“, razbremenitev odgovornosti velja za primere, ko dejanja poslovodstva pomenijo uresničitev že sprejetih zakonitih sklepov skupščine.

16. Vprašanje, ki zadeva dopuščeno revizijo, pa je, ali se poslovodstvo družbe lahko razbremeni odgovornosti za nastalo škodo tudi v primeru, če skupščina družbe naknadno, torej po tem, ko so dejanja poslovodstva že opravljena, (z zakonitim sklepom) ta dejanja odobri. V komentarju ZGD-1 k 263. členu je brez dodatne obrazložitve zaslediti stališče, da so člani poslovodstva, četudi je škoda že nastopila, razbremenjeni odškodninske odgovornosti tudi v primeru, če skupščina pozneje dejanje odobri.2 Nasprotno pa izhaja iz komentarjev nemškega zakona o delniških družbah (Aktiengesetz), katerega besedilo četrtega odstavka paragrafa 93 (prvi trije stavki) se v prevodu dobesedno ujema z besedilom tretjega odstavka 263. člena ZGD-1. Ti poudarjajo, da naknadna odobritev skupščine za razbremenitev odgovornosti poslovodstva ne zadostuje, saj bi to pomenilo, da dejanje poslovodstva ne temelji na skupščinskem sklepu, kot to zahteva prvi stavek četrtega odstavka paragrafa 93.3 Upoštevaje jasno dikcijo prvega stavka 263. člena ZGD-1, ni najti razumnega razloga za to, da bi Vrhovno sodišče to zakonsko določbo razlagalo drugače, kot glasi. To pomeni, da naknadna odobritev skupščine članov poslovodstva ne razbremeni odgovornosti za dejanja, opravljena pred sprejetjem skupščinskega sklepa.

17. Odgovor na dopuščeno vprašanje je v okoliščinah konkretnega primera tako negativen. Ker odločitev sodišč druge in prve stopnje glede odpisa dolga družbe B. d.o.o. izhaja iz materialnopravno zmotnega pozitivnega odgovora na dopuščeno vprašanje, je bilo treba reviziji ugoditi, sodbi sodišč nižjih stopenj v obsegu, uveljavljanem z revizijo, razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP; I. točka izreka).

18. V ponovljenem postopku naj sodišče presodi, ali je bil odpis dolga v skladu s pravili računovodske stroke, zlasti s pravili Slovenskega računovodskega standarda 5 (2006), upoštevajoč informacije, ki sta jih ob odpisu dolga toženca imela ali bi jih morala imeti o dolžniku. Upošteva naj tudi, da računovodski odpis dolga sam po sebi še ne pomeni njegovega prenehanja, pač pa le, da upnik v svojih knjigah terjatve ne vodi več med svojimi sredstvi.

**O stroških postopka**

19. Odločitev o stroških postopka z zahtevo temelji na določbi tretjega odstavka165. člena ZPP.

20. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Z izjemo odločitve o stroških postopka. Pritožbeno sodišče je razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka in vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. 2 Glej Bohinc R., Bratina B. in Podgorelec P. v Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 2. knjiga, IUS Software, GV Založba, Ljubljana, 2014, str. 89-90. 3 Glej npr. Spindler G. v Münchener Kommentar zum Aktiengesetz, 4. Auflage, C. H. Beck/Franz Vahlen, München, 2014, komentar k par. 93, str. 782 in 784; Hüffer, U. in Koch, J.: Aktiengesetz, 13. Auflage,C. H. Beck, München, 2018, komentar k par. 93, str. 662-663.