Jedro

Tožeča stranka ne zahteva, da sodišče ugotovi, da je tožnik na izviren način pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, zato ne gre za ugotovitveno tožbo v smislu 79.čl. ZZK-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje glede pritožnikov, udeležencev M.in M.P. tako spremeni, da se predlagana zaznamba spora ne dovoli pri solastninskih deležih po 9/80 M.P. in M.P. na nepremičnini s parcelno št. 644/1, vl. št. ... k.o. P. ter v tem obsegu zemljiškoknjižni predlog zavrne.

Dovoli se izbris vpisa, opravljenega na podlagi izpodbijanega sklepa glede solastninskega deleža M.in M. P. in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi tožbe predlagatelja (tožeče stranke) zoper tožene stranke 1. Občino P., 2. M.P. in 3. M.P., zaradi ugotovitve lastništva in izdaje listine (vrednost spora 1.200.000,00 SIT), vložene dne 13.05.2003 pri Okrajnem sodišču v P. pod opr.št. P ..., pri deležih na nepremičnini s parcelno št. 644/1 k.o. P., vl.št. ..., vpisani kot lastnina predlagatelja do 7/40, Občine P. do 9/40 in M.P. ter M.P., vsakega do 9/80, dovolilo zaznambo spora o priznanju lastninske pravice pred Okrajnim sodiščem v P. pod opr.št. P ...

Udeleženca, M. in M.P., sta se zoper sklep pritožila.

Uveljavljata vse pritožbene razloge. Menita, da je vpis, kolikor se nanaša na njune pravice, nepravilen. Pritožnika sta lastnika postala na podlagi dedovanja. Tožnik v navedeni tožbi pa zahteva ugotovitev, da Občina P. ni lastnica navedene parcele do 9/40, v tem obsegu naj se izbriše lastništvo, hkrati pa vpiše lastništvo na pritožnika, ki pa morata tožeči stranki izdati pravnoveljavno listino za vpis lastništva. Po stanju ob vložitvi tožbe v zadevi P ... je bila izmed toženih strank zemljiškoknjižna lastnica le Občina P., pritožnika pa sta lastninsko pravico pridobila na podlagi pogodbe o uskladitvi in ureditvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ki jo je sklenila Občina P. z njima 10.11.2003. Gre torej za predlagano zaznambo spora glede deleža, ki sploh ni bil sporen - zajet s sporom, ki naj bi bil podlaga za zaznambo v izpodbijanem sklepu. Sicer pa 79. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) določa, da se zaznamba spora dovoli na podlagi tožbe, ki je vložena proti imetniku lastninske pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice, ki jo je pridobil na izviren način, česar tožnik ne trdi. Priglašata pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka, v tej zemljiškoknjižni zadevi predlagatelj, v tožbi od drugega in tretjega toženca (pritožnika v tej zemljiškoknjižni zadevi) s tožbenim zahtevkom zahteva, da po tem, ko se ugotovi, da Občina P. ni lastnica parcele št. 644/1 k.o. P. do 9/40 in se odreja izbris lastništva ob istočasnem vpisu lastništva na pritožnika, vsakega do 9/80, priznata tožniku lastništvo 18/80 oziroma 9/40 parcele št. 644/1 in mu izdata pravno veljavno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bo lahko tožnik dosegel vknjižbo kot lastnik parcele 644/1 k.o. P. do 18/80 nedeljeno, ker bo sicer tako listino nadomestila ta pravnomočna sodba. ZZK-1 v 79. členu določa, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice na podlagi tožbe dovoli, če s tožbo tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način (1. tč. 1. odst.). Česa takega pa tožeča stranka v tožbi glede pritožnikov ne zahteva, saj ne zahteva, da sodišče ugotovi, da je tožnik na izviren način pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, ki je last (oz. solast) pritožnikov, ne gre za ugotovitveno tožbo v smislu 79. čl. ZZK -1 glede drugega in tretjega toženca. Že iz tega razloga je pritrditi pritožbi, ko opozarja na določbo 79. čl. ZZK-1 in neobstoj zakonsko določenih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da sodišče dovoli zaznambo spora. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi ugodilo ter sklep prvostopenjskega sodišča tako spremenilo, da se predlagana zaznamba spora ne dovoli in zemljiškoknjižni predlog zavrne ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ter izbris vpisa, opravljenega na podlagi izpodbijanega sklepa glede solastninskega deleža M. in M.P. (3. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).