Jedro

Motitveno dejanje je le taka sprememba dejanskega stanja, ki ima ne le pravni, ampak predvsem ekonomski pomen. Posestno varstvo se ne omejuje le na varstvo pravnega interesa. Motenje soposesti je podano, če eden od soposestnikov s svojim ravnanjem drugega popolno izključi iz soposesti, ali mu v znatni meri otežkoči izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Sklep sodišča o posestnem varstvu je po svoji procesni naravi dajatven. V izreku o vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja mora sodišče v izreku določno navesti, kaj mora tožena stranka storiti, opustiti ali dopustiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Toženi stranki sta se pravočasno pritožili zoper sklep prvostopnega sodišča, s katerim je le-to ugotovilo motenje posesti in toženkama naložilo vzpostavitev prejšnega posestnega stanja ter plačilo pravdnih stroškov. V pritožbi sta uveljavili vse pritožbene razloge, zlasti tudi bistveno kršitev pravdnega postopka, ker izrek ni določen v dajatvenem delu, izrek o stroških pa ni dovolj obrazložen.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopni sklep v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: Sklep sodišča o posestnem varstvu je po svoji procesni naravi - dajatven. V izreku o vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja mora sodišče v izreku določno navesti, kaj mora tožena stranka storiti, opustiti ali dopustiti. V tem smislu je izrek izpodbijanega sklepa nerazumljiv ter je tako podana kršitev pravdnega postopka iz 13. točke II.odst.354. člena ZPP.

Iz izpovedbe priče A.G., vodje špedicijske izpostave tožeče stranke izhaja, da je dela v zvezi z montažo elektro omarice - torej motitvena dejanja, naročila solastnica stavbe in funkcionalnega zemljšča - prvotožena stranka. Dela pri izkopu in vgraditvi omarice je izvajal obrtnik, drugotožena pa bi naj glede na najemniški položaj, (prav gotovo tudi po naročilu prvotoženke), ta dela plačala.

Tako v izpodbijanem sklepu sodišče ni obrazložilo, zakaj šteje, da je tudi drugotožena stranka izvršila motitvena dejanja.

Sodna praksa in pravna teorija priznavata kot motitvano dejanje le tako spremembo dejanskega stanja, ki ima ne le pravni, ampak predvsem ekonomski pomen. Posestno varstvo se ne omejuje le na varstvo pravnega interesa. V konkretni zadevi, kjer so tožnica in oba toženca soposestniki stavbe in funkcionalnega zemljišča, bi prvostopno sodišče moralo obrazložiti v čem vidi motenje tožeče stranke pri uporabi obeh nepremičnin. Prvostopno sodišče pavšalno ugotavlja motenje in nalaga vzpostavitev prejšnjega stanja vkljub ugotovitvam v zapisniku o izvršenem ogledu /red.štev. 18/, da okoli celotnega objekta lahko nemoteno poteka dovoz in drugo gibanje strank. V zvezi s soposestjo je opozoriti še na stališče, da je motenje soposesti podano, če eden od soposestnikov s svojim ravnanjem drugege popolno izključi iz soposesti, ali mu v znatni meri otežkoči izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo.

V ponovnem postopku bo sodišče moralo oceniti, ali je ekonomsko upravičeno, da bi morala tožena stranka odstraniti omarico in električno napeljavo. Zahtevek za event. popravilo fasade in asfalta, ob pomankanju elementov motenja, pa ni potrebno uveljavljati s posestno tožbo. Ob izdelavi odločbe bo moralo prvostopno sodišče pravilno oblikovati izrek - tudi glede priložene skice, dajatvenega zahtevka in tudi razčlenjeno obrazložiti stroškovni izrek.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.