Jedro

Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Iz njegove obrazložitve namreč ne izhaja, za katero pravdno zadevo je bila tožniku dodeljena BPP, niti v kateri zadevi je tožena stranka odvetnici priznala nagrado za vloženo začasno odredbo in druge odmerjene stroške.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 522/2015 z dne 5. 5. 2016 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odvetnici, A.A., priznala nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi napotnice Bpp 522/2015 z dne 10. 4. 2015 v skupni višini 114,24 EUR, višji znesek pa zavrnila. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da bila z odločbo Bpp 522/2015 z dne 10. 4. 2015, prosilcu B.B. (sedaj tožniku), dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije, zaradi povrnitve škode ali znižanja najemnine. Z odločbo Bpp 522/2015 z dne 30. 9. 2015 je bila odvetnica razrešena izvajanja BPP. Razrešena odvetnica je toženi stranki 2. 11. 2015 vrnila napotnico in predlagala, da se ji za opravljeno delo prizna nagrado in potrebne izdatke v skupni višini 1.020 točk ali 468,18 EUR s povečanjem za 22 % DDV. Tožena stranka je odvetnici po tar. št. 39/1 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) za posvet z upravičencem v trajanju do ene ure priznala nagrado v višini 50 točk (2 x 25 točk za vsake pol ure posveta) in za pregled listin v trajanju do ene ure prav tako nagrado v višini 50 točk (2 x 25 točk za vsake pol ure dela). Odvetnici je po tar. št. 27/2 OT priznala še nagrado za pripravo in vložitev predloga za izdajo začasne odredbe v višini 75 točk (300 točk x ¼). Slednjo nagrado je odmerila glede na vrednost spornega predmeta v višini 2.500,00 EUR (300 točk po tar. št. 18/1 OT). Po tar. št. 39/3 OT je odvetnici priznala še nagrado za obrazložen dopis (odgovor na poziv za dopolnitev predloga) v višini 25 točk (50 točk x ½). Vse ostale priglašene postavke (podpis in preklic pooblastila, obvestilo stranki in druga spremljajoča dela) so že zajete v priznanih nagradah. Tožena stranka je odvetnici priznala še pavšalne potrebne izdatke za PTT storitve in fotokopije v višini 4 točke, kar je 2 % od priznane nagrade.

2. Tožnik nasprotuje odločitvi tožene stranke ter dodaja, da ni zaprosil za BPP za vložitev začasne odredbe in da začasna odredba nima nobene zveze s pravdnim postopkom, za katerega mu je bila odobrena BPP. Meni, da nekdo goljufa in zlorablja njegove podpise. Nadalje navaja, da je odvetnica delo opravljala nestrokovno, neprofesionalno in neuspešno. Začasno odredbo je sodišče moralo izdati, ker je po zaslišanju ugotovilo, da se lahko zgodi najhujše (izklop elektrike, vode …). Tožnik tudi navaja, da se je odvetnica hvalila, da ga zastopa brez odločbe BPP in brez plačila. Predlaga, da se tožbi ugodi in se odvetnici ne izplača nagrada oziroma, da mora odvetnica v primeru prejema nagrade le-to vrniti.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Stranka z interesom, odvetnica A.A., na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka priznala odvetnici A.A., kot izvajalki BPP, nagrado v znesku 114,24 EUR, za storitve, opravljene na podlagi odločbe o dodelitvi BPP.

7. Po določbi 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je izvajalec BPP dolžan pristojni strokovni službi za BPP predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi (prvi odstavek 40. člena ZBPP). Pristojni organ za BPP odloči o končnem obračunu storitev BPP s sklepom najpozneje v 30 dneh po prejemu popolne napotnice. Sklep se pošlje izvajalcu BPP in upravičencu do BPP. Plačilo na podlagi sklepa se izvede v roku, določenem z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto (šesti odstavek 40. člena ZBPP).

8. Po določbi 40. člena ZBPP se tako odloča o pravici izvajalca BPP do nagrade za opravljena dejanja pravne pomoči. Gre torej za sklep, ki se prvenstveno nanaša na odvetnika kot izvajalca BPP. Sklep o odmeri pa mora organ za BPP vročiti tako izvajalcu BPP kakor tudi upravičencu do BPP. Glede na navedeno je torej tudi upravičenec stranka v postopku odločanja o končnem obračunu storitev BPP. To je potrebno, ker ZBPP, ob izpolnitvi določenih pogojev, predvideva primere, ko je upravičenec dolžan povrniti sredstva izplačane BPP (43. člen, 48. člen 49. člen ZBPP), s tem pa je izkazan njegov pravni interes, da so stroški odmerjeni pravilno.

9. Na podlagi 228. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) mora biti sklep, zoper katerega je dovoljeno vložiti pravno sredstvo, obrazložen. Po 214. členu ZUP, po katerem postopa pristojni organ za BPP, če ta zakon ne določa drugače (drugi odstavek 34. člena ZBPP), mora obrazložitev obsegati razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Navedeno pomeni, da mora obrazložitev odločitve vsebovati zlasti dejansko stanje s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku. Če obrazložitev odločitve tožene stranke take vsebine nima, stranka nima možnosti, da razloge izpodbija, sodišče pa ne more preizkusiti zakonitosti odločitve.

10. Sodišče ugotavlja, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč ne izhaja, za katero pravdno zadevo je bila tožniku dodeljena BPP, niti v kateri zadevi je tožena stranka odvetnici priznala nagrado za vloženo začasno odredbo in druge odmerjene stroške. Iz prilog v spisu namreč izhaja, da je odvetnica v dopisu 7. 9. 2015 toženi stranki pojasnila, da je 8. 5. 2015 „pro bono“, brez odločbe BPP ali plačila, za tožnika, ki je bil v hudi stiski, vložila predlog za izdajo začasne odredbe. Tožnik pa izrecno ugovarja plačilu stroškov odvetnici za vložitev začasne odredbe. Glede na navedeno, sodišče ne more preizkusiti, ali je tožena stranka odvetnici pravilno in utemeljeno odmerila nagrado in potrebne izdatke za izvajanje BPP, v skladu z odločbo o dodelitvi BPP. Navedeno predstavlja bistveno kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

11. Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno odpraviti storjeno kršitev pravil upravnega postopka in ponovno odločiti v zadevi z aktom, ki bo imel vse sestavine, ki jih predpisuje ZUP, s posebnim poudarkom na elementih, ki jih mora vsebovati obrazložitev in jih določa 214. člen ZUP (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).