Jedro

Če preklic priznanja sostorilca, uveljavljen v pritožbi, ni podprt z nobenim dokazom, prvotno priznanje pa je potrjeno z zagovori posameznih sostorilce, takšni pritožbi ni mogoče priznati uspeha.

Izrek

Pritožbi obtoženih I. P. in S. S. se z a v r n e t a kot neutemeljeni in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Obtožena I. P. in S. S. se oprostita plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo so bili vsi štirje obtoženci spoznani za krive vsak kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe v sostorilstvu po II. in I. odstavku 54.člena Kazenskega zakona Republike Slovenije v zvezi z 22. členom Kazenskega zakona SFR Jugoslavije. Vsem je bila izrečena pogojna obsodba. V njenem okviru je bila obtoženemu I.P. izrečena kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo treh let, obtoženemu S.R.kazen šest mesecev zapora s preizkusno dobo treh let, obtoženemu V. M. kazen pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, in obtoženi S. S. kazen pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Obtoženemu I. P. je bil v določeno kazen zapora štet čas, prebit v priporu od 1. 11. 1994 od 12. ure do 20. 6. 1995. Vsi štirje obtoženci so bili oproščeni plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke II. odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku. Zoper to sodbo sta se pravočasno pritožila obtožena I.P. in S. S. po zagovornikih. Obtoženi I. P. jo je izpodbijal zaradi odločbe o kazenski sankciji. Predlagal je spremembo ter izrek milejše kazni. Obtožena S. S. pa se je sklicevala na pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja in na kršitev kazenskega zakona, podrejeno še zaradi odločbe o kazenski sankciji. Predlagala je spremembo ter izdajo oprostilne sodbe, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbi nista utemeljeni. Sodišče prve stopnje je z vso potrebno zanesljivostjo ugotovilo, da je bila tudi obtožena S. S. sostorilka tega kaznivega dejanja. Pri tem je potrebno poudariti, da je niso bremenili samo ostali sostorilci, pač pa tudi njeno priznanje ene brce v oškodovančev obraz. Sklicevanje na izsiljeno priznanje s strani sostorilcev nima prav nobene dokazne opore in mu zato ni mogoče slediti. Nadalje: če je bila zaradi bolezni tako prizadeta, kakor se zatrjuje v pritožbi, potem je iz zdravstvenega doma gotovo ne bi poslali domov, pač pa bi jo napotilo v bolnico. Res je oškodovanec ni neposredno obremenil, ni pa kategorično povedal, da ga ona ni pretepala. Sodišče druge stopnje dopušča možnost, da za takšno početje ni imela nobenega vzroka. Vendar je sodišče prve stopnje zato tudi pravilno ocenilo fizični obračun z oškodovancem kot brutalno dejanje in izživljanje nad slabotnejšim človekom. Iz teh razlogov pritožbi obtožene S. S. v tem delu ni bilo mogoče ugoditi. V nasprotju z obema pritožnikoma meni sodišče druge stopnje, da jima je bila izrečena primerna kazenska sankcija. Obtožena S. S. tega pritožbenega razloga sicer ni obrazložila in je bila zato njej izrečena kazenska sankcija ocenjena v skladu s 386. čl. Zakona o kazenskem postopku. V pritožbi obtoženega I. P. navedene olajševalne okoliščine niso takšne teže, da bi bilo mogoče izrečeno kazensko sankcijo spremeniti v njegovo korist. Časovna odmaknjenost je bila podlaga izreku pogojne obsodbe; tudi sodišče druge stopnje opozarja na njegovo pomembno, če ne že odločilno vlogo pri brutalnem pretepanju oškodovanca. Sicer pa na strani obtožene S. S. ni nobenih tehtnih oljaševalnih okoliščin, ki bi dovoljevale spremembo tudi njej izrečene kazenske sankcije v njeno korist. Iz teh razlogov nobeni pritožbi ni bilo mogoče priznati uspeha. Pri odločanju o pritožbah niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti. Obtožena S. S. je kršitev kazenskega zakona navedla zgolj kot posledico zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ker pa je dejansko stanje tudi glede njene udeležbe pravilno ugotovljeno, do posledične kršitve kazenskega zakona ni moglo priti. Zaradi neuspeha s pritožbama bi morala pritožnika plačati takoimenovano pritožbeno povprečnino. Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje ju je tudi sodišče druge stopnje oprostilo te plačilne dolžnosti.