Up-666/02 - 6

7. 1. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B. B. iz Z. Z., na seji senata dne 17. decembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 965/2002-2 z dne 29. 8. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravno sodišče je s sklepom št. U 936/2002-3 z dne 22. 5. 2002 kot prepozno zavrglo tožbo tožnika A. A. (pritožnika v obravnavani ustavni pritožbi) zoper Ministrstvo za notranje zadeve, ki naj bi brez odločbe nezakonito črtalo tožnika iz evidence stalnih prebivalcev Slovenije (1. točka izreka), zavrglo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe, ker ni izkazal spornega pravnega razmerja (2. točka izreka), ter tožnika oprostilo plačila sodnih taks (3. točka izreka). Zoper navedeno odločitev je tožnik vložil pritožbo na Vrhovno sodišče. Slednje je s sklepom št. I Up 965/2002 z dne 29. 8. 2002 njegovo pritožbo zoper prvo in drugo točko izreka navedenega sklepa Upravnega sodišča zavrnilo, pritožbo zoper tretjo točko izreka navedenega sklepa pa zavrglo.

2.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je Vrhovno sodišče glede prve točke izreka navedlo, da bi tudi po njegovi presoji moral tožnik vložiti tožbo v prekluzivnem 30 dnevnem roku, ki ga določa 26. člen Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS). Ugotovilo je, da tožnik ugotovitve, da je bila tožba vložena prepozno niti ne izpodbija in da tudi sicer v pritožbi ne navaja nič takega, kar bi lahko vplivalo na drugačno odločitev v tem sporu. Zato je v tem delu potrdilo sklep Upravnega sodišča. Ker je bila tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožba pravilno zavržena kot prepozna, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da ni podlage, da bi glede začasne odredbe odločilo drugače, kot je odločilo sodišče prve stopnje. V zvezi z 2. točko izreka pa je pojasnilo, da je pritožbo v tem delu na podlagi 352. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 16. členom ZUS kot nedovoljeno zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, saj je tožnik s svojim predlogom za oprostitev plačila sodnih taks na prvi stopnji v celoti uspel.

3.Pritožnik je v ustavni pritožbi navedel, da vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča, s katero se mu zavrača pravica do državljanstva. Vrhovno sodišče naj bi v postopku za pridobitev državljanstva slepo sledilo neustrezni zakonodaji, ki želi pritožnika naturalizirati retroaktivno. Pritožnik živi v Sloveniji že od leta 1978 in naj bi bil državljan Slovenije že pred odcepitvijo, kar dokazuje z navedbo, da je v Sloveniji imel volilno pravico, ki mu je bila z nastankom nove države ukinjena. Z izpodbijanim sklepom naj bi Vrhovno sodišče kršilo 5., 8., 14., 18., 21., 23., 25., 32., 33., 43., 50., 51. in 54. člen Ustave.

B.

4.Ker vprašanje državljanstva ni predmet izpodbijanega sklepa Vrhovnega sodišča, razlogi in dejstva, ki jih navaja pritožnik v utemeljitev ustavne pritožbe, pa se nanašajo na pridobitev državljanstva, je Ustavno sodišče zaradi nejasnosti vloge pritožnika pozvalo, naj jo dopolni. V dopolnitvi z dne 20. 11. 2002 je pritožnik navedel, da je vložil prošnjo za pridobitev državljanstva po 13. členu Zakona o državljanstvu (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl. - v nadaljevanju ZDRS) v interesu države. V to naj bi bil prisiljen zaradi kaznivega dejanja tožene stranke (Ministrstva za notranje zadeve), to je tajnega izbrisa državljanov neslovenske narodnosti, izvršenega 26. 2. 1992. Meni, da je bil zaradi tega diskriminiran, saj so slovenski prebivalci postali avtomatični državljani Republike Slovenije. Interes države za njegov sprejem v državljanstvo naj bi bil v popravi nezakonitega izbrisa in na tej podlagi nastalih posledic. Dodaja, da naj bi Upravno sodišče želelo izbrisati sledove navedenih hudih kršitev človekovih pravic in kaznivega dejanja izbrisa s strani tožene stranke Ministrstva za notranje zadeve, zato je ločilo tožbeni zahtevek v dve tožbi, eno zoper odločbo tožene stranke o zavrnitvi državljanstva in drugo zoper dejanje Ministrstva za notranje zadeve. Meni, da sta zadevi povezani in sodita v eno tožbo. Zato zahteva, naj se tožba obravnava kot celota in priglaša odškodnino po 26. členu Ustave, saj naj bi mu bile v postopku tajnega izbrisa državljanstva oziroma njegove pridobitve kršene temeljne človekove pravice. Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi sklep Vrhovnega sodišča in toženi stranki naloži izdajo pozitivne odločbe o sprejemu v državljanstvo na podlagi 13. člena ZDRS.

5.Ustavna pritožba ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru rednega sodstva, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava same po sebi. Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe v skladu s 50. členom ZUstS presoja le, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Tako kršitev pa mora pritožnik ne le zatrjevati, temveč tudi dokazovati (prvi odstavek 53. člena ZUstS).

6.Pritožnik izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, katerega predmet je bila presoja odločitve nižjega sodišča o zavrženju tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe ter o oprostitvi plačila sodnih taks iz procesnih razlogov. Zato lahko Ustavno sodišče pri obravnavanju zatrjevanih kršitev človekovih pravic presoja le navedbe pritožnika v zvezi z navedenimi odločitvami. Navedbe pritožnika, s katerimi zatrjuje nezakonitost izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, zato ne morejo utemeljiti ustavne pritožbe zoper akte o zavrženju tožbe v upravnem sporu kot prepozne. Prav tako v obravnavanem postopku ni mogoče upoštevati obširnih navedb o kršitvah pravic glede pridobitve državljanstva, saj so predmet drugega postopka, v katerem bo lahko v primeru neuspeha in ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS vložil samostojno ustavno pritožbo. Enako velja tudi za uveljavljanje odškodnine po 26. členu Ustave. V obravnavani zadevi bi lahko bilo relevantno le pritožnikovo zatrjevanje v dopolnitvi ustavne pritožbe o neupravičenem ločevanju tožbe na dva dela in odločanju v ločenih postopkih (postopek v zvezi z zavrnitvijo državljanstva in postopek v zvezi z nezakonitim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva), vendar v njej pritožnik razen nestrinjanja z ločitvijo postopkov ni navedel niti tega, katera človekova pravica naj bi mu bila s to konkretno odločitvijo sodišča kršena. Ponovno navaja le, da bi mu Vrhovno sodišče moralo podeliti državljanstvo in odškodnino zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnih prebivalcev.

7.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan