Jedro

Ker je tožeča stranka, na območju kjer živi tožena, redno opravljala storitve odvoza odpadkov in je tožena stranka, z neupoštevanjem določil občinskega odloka, sama povzročila, da njene smeti niso bile odpeljane, je pravilen materialnopravni zaključek, da je dolžna plačati stroške za ravnanje z odpadki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 52,64 EUR za odgovor na pritožbo v osmih dneh, od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Jesenicah pod opr. št. I 2431/2007 z dne 28.1.2008 vzdržalo v veljavi in toženi stranki naložilo, da tožeči povrne nadaljnje pravdne stroške v znesku 80,81 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki v obrazložitvi pritožbe navaja: da se predmetna pravda nanaša na spor v zvezi z odvozom odpadkov, odločitev sodišča pa temelji na predpisu v občinskem odloku, da je plačevanje smetarine obvezno, vendar pa je treba odvoz smeti najprej izvršiti, nato pa šele zaračunati. S to zadevo bi se morale ukvarjati inšpekcijske službe ne pa sodišče. Zato od pritožbenega sodišča pričakuje, da bo napadeno sodbo razveljavilo in zadolžilo tožečo stranko, da zadevo s toženo stranko sporazumno uredi.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in navedla, da izdani občinski odlok, na katerem temelji tožbeni zahtevek tožeče stranke ni nezakonit in da pritožnik v postopku spora majhne vrednosti ne more izpodbijati dejanskega stanja, da tožena stranka storitev, za katere je izdala račun, ni opravila. Od junija 2006 do septembra 2007 je tožena stranka po lastnem preudarku delno plačevala račune za opravljene komunalne storitve.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik meni, da za odvoz odpadkov v skupnem znesku 91,44 EUR ni dolžan plačati, ker tožeča stranka teh storitev ni opravljala, čeprav je smeti dostavil do ceste v kartonasti škatli ali na samokolnici, ker je bil njegov zabojnik ukraden. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka odpadkov ni prepuščala v tipiziranih posodah oziroma vrečkah, kar je v nasprotju z 22. členom odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Žirovnica. Na podlagi 35. in 32. člena istega odloka je nabavo posode za odvoz odpadkov dolžan poravnati povzročitelj odpadkov, prav tako tudi vse stroške povezane z ravnanjem z odpadki. Ker je tožeča stranka, na območju kjer živi tožena, redno opravljala storitve odvoza odpadkov in je tožena stranka, z neupoštevanjem določil občinskega odloka, sama povzročila, da njene smeti niso bile odpeljane, je pravilen materialnopravni zaključek, da je dolžna plačati stroške za ravnanje z odpadki.

6. Pritožbeno sodišče na koncu pojasnjuje, da ni nobenega razloga, da pravdni stranki tudi po pravnomočnosti te sodbe zadeve ne bi uredili sporazumno kljub temu, da pritožbeno sodišče nima pooblastila, da bi tožečo stranko zavezalo, da je dolžna skleniti poravnavo.

7. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 30. člena ZPP niso podani, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

8. Tožena stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato je skladno z določilom 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP tožeči stranki dolžna povrniti stroške za odgovor na pritožbo, ki jih je sodišče odmerilo skladno z Odvetniško tarifo, njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu.