Jedro

Pravno sredstvo dolžnika, tudi novega dolžnika v izvršilnem postopku, je ugovor, t. j. ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi in ugovor po izteku roka. ZIZ ne predvideva predloga dolžnika za ustavitev izvršilnega postopka. Umik predloga za izvršbo lahko vloži upnik, dolžnik pa mora, če želi doseči ustavitev izvršilnega postopka, vložiti dovoljen, pravočasen in utemeljen ugovor.

Sodišče mora v obrazložitvi sklepa o stroških navesti, zakaj določene s strani upnika priglašene stroške smatra za potrebne za izvršbo.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 14. 8. 2020 se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s sklepom z dne 14. 8. 2020. III. Pritožbi zoper sklep z dne 17. 12. 2020 se ugodi, sklep se v izpodbijani IV. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

IV. Odločitev o pritožbenih stroških v zvezi s sklepom z dne 17. 12. 2020 se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

**O pritožbi zoper sklep z dne 14. 8. 2020**

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 14. 8. 2020 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršba za izterjavo nedenarne terjatve ustavi v delu, kjer je bila dovoljena izvršba glede prijave v evidence ter plačilo prispevkov za obdobje od 1. 9. 2002 do 21. 2. 2004 ter v delu, kjer je bila dovoljena izvršba glede poziva na vrnitev na delo (I. točka izreka sklepa) ter da se predlog dolžnice za ustavitev izvršilnega postopka v preostalem delu zavrne (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnica. Navaja, da je bil prvotni dolžnik dne 7. 3. 2006 izbrisan iz sodnega registra, kar pomeni, da od tega datuma vpis v delovno knjižico ne more biti več aktualen, izvršba pa v tem delu ni bila v ničemer korigirana oziroma omejena v smislu točnega datuma, do kdaj lahko upnica od dolžnice sploh zahteva vpis delovne dobe v delovno knjižico. Izvršba je v tem delu tako nejasna in nekonketizirana. Enako velja glede prijave v zavarovanje. Izvršilni naslov je neprimeren za izvršbo, saj obseg in časovni okvir izpolnitvene obveznosti za novo dolžnico nista opredeljena. Upnica ob izbrisu prvotnega dolžnika ni uporabila nobenih pravnih sredstev in ni bila skrbna temveč pasivna. Sklep je tudi s seboj v nasprotju, saj iz izpodbijanega sklepa na 2. strani obrazložitve izhaja, da je sodišče upnico pozvalo, da dolžnica kot fizična oseba ne more izpolniti obveznosti, kljub temu pa je sodišče izvršbo nadaljevalo zoper dolžnico in v nasprotju z izvršilnim naslovom in celo na podlagi medsebojnih dogovorov, kar je nezakonito. Izvršba v zvezi z izterjavo davkov poleg tega ne teče več, saj je bila ustavljena, v zvezi s tem pa sklep ne vsebuje odločilnih razlogov. Tek izvršbe je v tem delu neutemeljen, ker niti predlog za izvršbo niti sklep ne vsebujeta obračunanih oziroma točno določenih navedenih in specificiranih neto zneskov, zato zahtevek oziroma denarna obveznost v tem delu tako ni določena. Dolžnica pa kot družbenica ne more biti odgovorna in legitimirana za izpolnitev nedenarne obveznosti družbe do upnice glede na določbi 394. člena ZGD in četrtega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnica je odgovorila na pritožbo po pooblaščenki, ji nasprotovala in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. Iz razlogov sodišča prve stopnje med drugim izhaja, da je sodišče prve stopnje izvršbo delno ustavilo, ker je upnica v več vlogah izjavila, da vztraja pri vpisu v evidenco in plačilu prispevkov za obdobje od 22. 2. 2004 ter da ne vztraja več pri terjatvi za vrnitev na delo. Glede na to, da je bil v postopku dne 24. 5. 2006 izdan sklep, da se predmetni izvršilni postopek nadaljuje zoper odgovorno družbenico dosedanjega dolžnika A. d.o.o., B. B., in je sklep postal pravnomočen dne 27. 6. 2006, so vse navedbe dolžnice v tej smeri neutemeljene. Dolžnica bi morala te ugovore podati v ugovoru oz. pritožbi zoper sklep z dne 24. 5. 2006, česar pa ni storila. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

7. Pravno sredstvo dolžnika, tudi novega dolžnika v izvršilnem postopku, je ugovor (primerjaj 9. člen ZIZ), t. j. ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi (56.a člen ZIZ) in ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ). ZIZ ne predvideva predloga dolžnika za ustavitev izvršilnega postopka. Umik predloga za izvršbo lahko vloži upnik (43. člen ZIZ), dolžnik pa mora, če želi doseči ustavitev izvršilnega postopka, vložiti dovoljen, pravočasen in utemeljen ugovor. Navedenega dolžnica ni storila.

8. Predlog dolžnice za ustavitev postopka je sodišče prve stopnje obravnavalo, kot je dolžnica podredno predlagala, tudi kot ugovor zoper pravno nasledstvo in ugovor po izteku roka. Obe pravni sredstvi je zavrglo s sklepom z dne 17. 12. 2020, zoper ti odločitvi pa dolžnica niti ni vložila pritožbe.

9. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je sklep o nadaljevanju izvršbe zoper dolžnico z dne 24. 5. 2006 postal pravnomočen dne 27. 6. 2006. Prav tako je že pravnomočna odločitev o ugovoru zoper pravno nasledstvo in ugovoru po izteku roka. V tej zadevi ni sporno, da izterjevana terjatev še ni v celoti izpolnjena, glede na navedeno pa niso podani pogoji za ustavitev postopka v celoti.

10. Kot povedano, ZIZ dolžniku ne daje možnosti vložitve predloga za ustavitev postopka. Že zaradi navedenega je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka pravilna. Sodišče prve stopnje bi predlog dolžnice pravzaprav moralo zavreči kot nedovoljen, vendar pa s tem, ko ga je obravnavalo vsebinsko, ni postopalo v dolžničino škodo. Glede na prepoved reformatio in peius tudi višje sodišče te odločitve zato ni spremenilo na navedeni način (359. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Glede na povedano so pravno nepomembni vsi dolžničini pritožbeni razlogi v zvezi s tem, da naj ne bi bilo zamejeno, do katerega datuma mora dolžnica upnico prijaviti v zavarovanje in ji plačati davke in prispevke (odločitev o tem lahko oziroma naj sodišče prve stopnje glede na vztrajanje upnice glede izpolnitve te terjatve do 7. 3. 2006 še sprejme), glede neprimernosti izvršilnega naslova za izvršbo (sodna praksa je glede izvršljivosti delovnopravnih odločb usklajena, primerjaj odločbo US Up-1004/11), nespecificiranosti zneskov davkov in prispevkov v sklepu o izvršbi (kar je običajno, saj je točen znesek plačila davkov in prispevkov vedno znan šele ob plačilu), pasivnosti upnice v postopku izbrisa (kar bi lahko dolžnica uveljavljala kvečjemu v pravočasnem ugovoru zoper pravno nasledstvo), da naj bi davki predstavljali denarno terjatev in je izvršba v tem delu že ustavljena (kar oboje ne drži, opredelitev o navedenem pa v sklepu o predlogu dolžnika za ustavitev, ki ga ZIZ ne predvideva, ni odločilno dejstvo), da naj bi bil sklep s seboj v nasprotju (kar ne drži, saj je sodišče le opisalo svoje vmesno pravno stališče tekom postopka, ki ga je nato spremenilo) ter da dolžnica kot družbenica ne odgovarja za nedenarne obveznosti izbrisane družbe (sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenico je pravnomočen). Višje sodišče se zato ni v večji meri opredeljevalo do dolžničinih pritožbenih navedb (primerjaj prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Neutemeljeno pritožbo je višje sodišče, ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**O pritožbi zoper sklep z dne 17. 12. 2020**

14. Z izpodbijanim sklepom z dne 17. 12. 2020 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor dolžnice zoper sklep o pravnem nasledstvu z dne 24. 5. 2006 zavrže (I. točka izreka sklepa), da se ugovor dolžnice po izteku roka zavrže (II. točka izreka sklepa), da dolžnica sama nosi svoje stroške postopka, priglašene v vlogi z dne 27. 3. 2020 in z dne 25. 5. 2020 (III. točka izreka sklepa) in da mora dolžnica v roku 8 dni od prejema tega sklepa na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, Službe za brezplačno pravno pomoč, transakcijski račun št. SI56 01100 6370 421 877, koda namena GOVT, sklic 00 800 370 108805, namen: plačilo stroškov Bpp 1088/2005, plačati 229,32 EUR stroškov izvršilnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje.

15. Zoper IV. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnica. Navaja, da je odločitev napačna, saj ni znano, ali je upnica stroške priglasila organu za BPP. Če upnica od organa BPP plačila stroškov ni uveljavljala, je nezakonito, da bi dolžnica morala takšne s strani BPP upravičencu neizplačane stroške plačati službi za BPP. Upravičenec do BPP je tudi upravičen le do povrnitve 50% stroškov, zato je sklep napačen tudi iz tega razloga. Sklep tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih, zakaj so stroški vlog potrebni za izvršbo, enako velja glede kilometrine. Priglaša pritožbene stroške.

16. Upnica je odgovorila na pritožbo po pooblaščenki, ji nasprotovala in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

17. Pritožba je utemeljena.

18. V obrazložitvi sklepa glede IV. točke izreka je sodišče prve stopnje obsežneje navedlo pravno podlago za odmero stroškov stranke, ki ima odobreno brezplačno pravno pomoč (pri čemer ni navedlo, ali je skladno s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu upoštevalo polovično tarifo) ter navedlo, katere stroške je upnici priznalo (za pristope na naroke, za nekatere vloge in za kilometrino).

19. V izvršilnem postopku sodišče upniku prizna stroške, ki so potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Navedeno pomeni, da mora v obrazložitvi odločitve o stroških sodišče prve stopnje navesti, zakaj določene s strani upnika priglašene stroške smatra za potrebne za izvršbo. Sodišče prve stopnje pa je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo le, katere (številne) stroške je upnici priznalo, ne pa, ali so bili ti stroški potrebni za izvršbo oziroma zakaj so bili potrebni za izvršbo. Obrazložena ni niti višina vsakokratne priznane kilometrine, prav tako ne, zakaj so bili ti stroški potrebni.

20. Navedeno pomeni, da so v sklepu izostali razlogi o odločilnih dejstvih, posledično pa je sklep v izpodbijanem delu obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

21. Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbi zoper izpodbijano IV. točko izreka ugodilo, sklep pa v tem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

22. V novem postopku naj sodišče prve stopnje odločitev o stroških postopka obrazloži glede na zgoraj navedena izhodišča. 23. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.