Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik je zemljiškoknjižni lastnik parcele št. 277/2, k. o. ...1 Ta parcela obkroža parcelo št. *6/2, ki je v lasti toženca. Stavba 212, ki je osrednji predmet spora, je postavljena tako, da en del stoji na parceli *6/2, drug del pa na parceli 277/2. Oba dela sicer predstavljata enotno stavbo, ki jo za opravljanje svoje dejavnosti uporablja toženec. Slednji uporablja parcelo 277/2, in sicer poleg 189 m2 zemljišča pod delom stavbe 212 še 323 m2 okoli stavbe 212 (v nadaljevanju oba skupaj tudi sporni del parcele 277/2), saj sicer do stavbe 212 (in do svoje parcele *6/2), nima dostopa, niti je ne more vzdrževati.

2.Tožnik je s tožbo zahteval izročitev dela stavbe 212, ki stoji na parceli 277/2, in spornega dela parcele 277/2 v posest ter plačilo uporabnine za čas od 1. 9. 2012 do 31. 1. 2020.

3.Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo zahtevku tožnika za izročitev v posest, zahtevku za plačilo uporabnine pa delno.

4.Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi toženca in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v celoti zavrnilo oba tožnikova zahtevka in mu naložilo povračilo toženčevih stroškov postopka. Izpostavilo je, da je sodišče prve stopnje prezrlo svojo ugotovitev, da je bila stavba 212 v celoti podržavljena na podlagi Zakona o zaplembi premoženja in izvrševanju zaplembe,2 zaradi česar pravni predniki tožnika niso postali njeni lastniki na podlagi načela povezanosti zemljišča in objekta, temveč je država z zaplembo na njej pridobila lastninsko pravico, ki se je kasneje preoblikovala v družbeno lastnino, na kateri je imela Občina Logatec v pravico uporabe. Del stavbe, ki stoji na parceli 277/2, s kupno pogodbo z dne 5. 4. 1974 ni bil uspešno prenesen na pravne prednike toženca in je ostal v družbeni lastnini. Z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) v letu 1997 se je pravica Občine Logatec ex lege preoblikovala v lastninsko pravico na stavbi. Ker sta imeli ob uveljavitvi Stvarnopravnega zakonika (SPZ) lastninsko pravico na parceli 277/2 in lastninsko pravico na delu stavbe 212, ki stoji na parceli 277/2, različni osebi, je zgradba postala sestavina zemljišča, Občina Logatec pa je na parceli 277/2 pridobila zakonito stavbno pravico. Posledično tožnik ni aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevka za izročitev v posest in zahtevka za plačilo uporabnine, morebitno nadomestilo za uporabo zemljišča pa bi lahko zahteval le od Občine Logatec.

5.Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: "1. Ali sme sodišče druge stopnje opreti svojo odločitev na dejstvo, katero stranke v postopku prve stopnje niso navajale, niti niso predložile dokazil o tem dejstvu, in ali gre v takšnem primeru za kršitev razpravnega načela po 7. in 212 členu ZPP in pravice do izjave pravdnih strank po 5. členu ZPP?, 2. Ali gre za kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, če sodišče navaja, da je tožnik sam trdil, da je bila stavba 212 zaplenjena, čeprav tega ni nikoli navedel?, 3. Ali gre za kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, če sodišče druge stopnje navaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila stavba 212 zaplenjena leta 1946, čeprav tega sodišče prve stopnje ni nikjer navedlo?, 4. Ali gre za kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, če se sodišče ne opredeli do navedbe stranke o obstoju njene lastninske pravice nepremičnine in uporabi nepremičnine do leta 1960, s čimer dokazuje, da ima lastninsko pravico na stavbi, za katero sodišče zaključuje, da je bila zaplenjena ali nacionalizirana in eventualno predmet družbene lastnine?, 5. Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je za presojo dejanskega stanja uporabilo Zakon o zaplembi premoženja in izvrševanju zaplembe?, 6. Ali gre za zmotno uporabo materialnega prava, če sodišče določi obseg stavbne pravice, ki nastane po 2. odstavku 271. člena SPZ, kot naj bi bil potreben za redno rabo (stavbe)? in 7. Ali gre za kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, če se sodišče ne opredeli do vprašanja obsega zemljišča, ki naj bi bil potreben za redno rabo (stavbe), če je to vprašanje pomembno za ugotovitev aktivne legitimacije?"

6.Predlog ni utemeljen.

7.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

------------------------------- 1 Navedba katastrske občine je v nadaljevanju opuščena, saj se vse omenjene nepremičnine nahajajo v k. o. 2013 Hotedršica. 2 Ur. l. FLRJ št. 61/46 in 74/46.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 271, 271/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.