Jedro

Vlada je tista, ki odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu na podlagi končne ocene škode in predloga za odpravo posledic, ki ji ga predloži v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; predlog za odpravo posledic pa obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic pozebe in snega, ki obsegajo škodo na sadju in vinogradih (prvi in drugi odstavek 10. člena ZUOPPSKP). Vlada na tej podlagi sprejme Program odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu, ki ji ga v obravnavo predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, če ga potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance (prvi odstavek 11. člena ZUOPPSKP).

Dokumenti, ki niso bili sprejeti in potrjeni na predpisan način, torej najprej s potrditvijo Državne komisije in nato s sprejemom in potrditvijo Vlade, ne morejo predstavljati osnove za določitev škode in posledično temelja za izplačilo državne pomoči.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) zavrnila zahtevek tožnika za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2016 za tam navedene GERK-e. 2. Iz obrazložitve odločbe sledi, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev pomoči iz 16. člena Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe in snega v kmetijski proizvodnji med 25. in 30. aprilom 2016 (v nadaljevanju ZUOPPSKP). O višini sredstev za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu odloča Agencija na podlagi podatkov o oceni škode, ki jih je potrdila Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah (v nadaljevanju Državna komisija), in na podlagi podatkov, ki jih je pridobila od Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Izpad dohodkov se izračuna skladno s šestim odstavkom 25. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/20141 in 358. točko oddelka 1.2.1.2. Smernic o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje 2014-2020. Ocenjena neposredna škoda v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi pozebe v letu 2016 je znašala 44.280.700,88 EUR in jo je verificirala Državna komisija na dopisni seji dne 28. 4. 2017. Glede na razpoložljiva sredstva (do 3.500.000,00 EUR) se strankam dodelijo sredstva z uporabo korekcijskega faktorja v višini 81,75386 % od maksimalne podpore. V konkretnem primeru se pomoč v skladu z prvim odstavkom 16. člena ZUOPPSKP ne dodeli za GERK-PID: ..., ..., ..., za katere je bila končna ocena škode nižja od 60% običajne letne kmetijske proizvodnje. V preostalem se zahtevek zavrne na podlagi drugega odstavka 16. člena ZUOPPSKP. Vsota zavarovalnine za škodo, ki jo je prejel tožnik, namreč znaša 19.452,00 EUR, kar presega znesek izračunanih upravičenih stroškov za GERK-e z najmanj 60% končne višine škode.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Uvodoma je pojasnil postopek zbiranja podatkov o višini škode, in sicer je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje pozvala regijske komisije, naj v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije (v nadaljevanju KGZS) na terenu ugotovijo končno oceno škode, ki so jo predhodno pripravili svetovalci KGZS. Osnova za izračun so bila poročila ogledov prizadetih območij, poročila območnih zavodov KGZS, karte ARSO in podatki zbirnih vlog Agencije. Vhodni podatki so se vnesli v aplikacijo AJDA in so se tako ugotovila kmetijska gospodarstva, ki so imela poškodovane kmetijske pridelke. Končno oceno škode je verificirala Državna komisija, potrdila pa Vlada na 104. seji dne 6. 10. 2016. Predmet postopka je tako le vloga, ki je vložena skladno z ZUOPPSKP in Programom odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu, sprejetim na 119. redni seje Vlade, torej le že potrjena poškodovanost na upravičenih površinah ter v upravičenih občinah in katastrskih občinah.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja. Toži iz razlogov nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev pravil postopka. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in samo ugotovi, da je upravičen do povrnitve škode oziroma podredno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

5. Tožnik v tožbi zatrjuje, da je odločitev Agencije v nasprotju z zakonom in Programom odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu, prav tako pa ne ustreza dejanskemu stanju na njegovih kmetijskih površinah. Višina škode je ugotovljena napačno, in sicer je v odločbi zajet le del prizadetih GERK-ov, čeprav je bila zaradi pozebe prizadeta večina kmetijskih zemljišč, s katerimi gospodari njegova kmetija. Pri oceni škode, ki so jo opravile regijske komisije, so bile izpuščene nekatere kulture, posamezni GERK-i in nekatere katastrske občine, vse v nasprotju s točko 4.1 Programa odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu. Ker je s strani Agencije prejel predtiskan obrazec le za nekatere GERK-e, ki jih je poškodovala pozeba, je na obrazec dopisal vse poškodovane kmetijske površine in ga posredoval Agenciji v odločanje. Opozarja na strokovno mnenje A. z dne 18. 5. 2017, v katerem kmetijski strokovnjaki ugotavljajo nekatere pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja s strani komisij in predlagajo konkretne spremembe. Uprava za zaščito in reševanje oziroma Državna komisija je strokovno mnenje zavoda potrdila ter podala nove ocene o škodi - dopis št. 844-6/2017-6-DGZR z dne 31. 5. 2017. S tem je priznala napačno ugotovljeno dejansko stanje, med drugim tudi na tožnikovih kmetijskih zemljiščih. Poudarja, da na delo regionalne komisije ni imel vpliva. Sklicuje se na načelo zaupanja v pravo in na načelo estoppel, ki ga pozna evropsko pravo, nanj pa se je sklicevalo tudi Upravno sodišče v sodbi I U 1546/2009. Sodišče naj zato najprej reši predhodno vprašanje, do katerega se nista opredelila upravna organa, in ugotovi pravilno lokacijo in stopnjo poškodovanosti zaradi pozebe v letu 2016. Nato naj se na podlagi novih ocen škode ugotovi, da se odškodnina izplača za vse površine, kjer je nastala škoda, tudi za tožnikova (dodatna) dva GERK-a. S tem se bo realiziralo ustavno načelo pravne države in enakosti pred zakonom.

6. Dodatno meni, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena. V obrazložitvi odločbe je zgolj navedeno, kateri GERK-i niso zajeti v oceno škode oziroma da imajo nepravilnosti, ni pa navedenih vsebinskih razlogov, zakaj površine niso bile zajete v oceno škode. Tožnik se tako ne more seznaniti z razlogi, ki so Agencijo vodili k odločitvi, odločbe pa se posledično ne da preizkusiti.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri svoji odločitvi. Kot je pojasnjeno v odločbi, je predmet tega postopka le že verificirana stopnja poškodovanosti, zajeta s sprejetim Programom odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu. Mnenja organov, ki sta sicer sodelovala pri oblikovanju vsebine programa, vendar niso doživela verifikacije v predpisanem postopku, ne morejo biti predmet tega upravnega postopka.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožnikovega zahtevka za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravne nesreče - pozebe v aprilu 2016. Organ je zavrnitev zahtevka utemeljil na določbah prvega in drugega odstavka 16. člena ter 18. člena ZUOPPSKP, tožnik pa meni, da bi bilo treba pri oceni škode, ki je podlaga za izplačilo sredstev, upoštevati ugotovitve A. in B., kot izhajajo iz njunih dopisov2 z dne 18. 5. 2017 oziroma 31. 5. 2017. 10. Sodišče sodi, da navedeni tožbeni ugovori niso utemeljeni. ZUOPPSKP namreč v 10. in 11. členu ureja način in postopek ugotavljanja škode po naravni nesreči. Skladno z navedenimi zakonskimi določbami je Vlada tista, ki odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu na podlagi končne ocene škode in predloga za odpravo posledic, ki ji ga predloži v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; predlog za odpravo posledic pa obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic pozebe in snega, ki obsegajo škodo na sadju in vinogradih (prvi in drugi odstavek 10. člena ZUOPPSKP). Vlada na tej podlagi sprejme Program odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu, ki ji ga v obravnavo predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, če ga potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance (prvi odstavek 11. člena ZUOPPSKP). S programom odprave posledic pozebe škode in snega v sadjarstvu in vinogradništvu se določijo: - sadne vrste ter tisti sadovnjaki in vinogradi, kjer je proizvodnja zaradi posledic pozebe in snega na posameznem GERK-u zmanjšana za več kot 60 % običajne letne kmetijske proizvodnje, - kmetijska gospodarstva, kjer je nastala škoda v sadjarstvu in vinogradništvu, - način izračuna potrjene škode v sadjarstvu in vinogradništvu v skladu s predpisom, ki ureja izračun potrjene škode v kmetijstvu, - način izračuna višine dodeljenih sredstev v skladu s 14., 15. in 16. členom tega zakona, - ocena o potrebnih sredstvih in - način izplačila sredstev upravičencem (12. člen ZUOPPSKP). Iz citiranih določb torej nedvoumno izhaja, da dokumenti, ki niso bili sprejeti in potrjeni na predpisan način, torej najprej s potrditvijo Državne komisije in nato s sprejemom in potrditvijo Vlade, ne morejo predstavljati osnove za določitev škode in posledično temelja za izplačilo državne pomoči. Dopis z dne 31. 5. 2017 je sicer res sestavil eden izmed subjektov, pristojnih za ugotavljanje škode (Regijska komisija za oceno škode po naravnih in drugih nesrečah v Posavju), vendar pa ta ni bil sprejet in potrjen s strani po ZUOPPSKP pristojnih organov in po predpisanem postopku3. 11. Sodišče dodaja, da namen ZUOPPSKP glede na določbe 16. člena4 in upoštevaje pojasnila v zakonodajnem gradivu5 ni v zagotovitvi popolne odškodnine kmetom, ampak predvsem v čim prejšnji pomoči upravičencem, normalizaciji delovanja in omejitvi gospodarske škode, ki je nastala zaradi pozebe in snega. Po določbah ZUOPPSKP gre tako za nujne interventne ukrepe, ki zaradi obsežnosti naravne nesreče terjajo poenostavljen in hiter postopek. Zaradi narave postopka, v katerem se ugotavlja zgolj enotna ocena škode po posameznih območjih, dopisa, na katera se sklicuje tožnik, po navedenem ne moreta biti upoštevna. S takšno odločitvijo po mnenju sodišča tudi ni bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Navedeno načelo bi bilo lahko kršeno v škodo drugih strank v primeru, če bi organ o tožnikovem zahtevku odločil na podlagi podatkov, ki jih ZUOPPSKP ne določa kot pravno relevantnih.

12. Sodišče je glede na povedano ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, sama odločitev pa je tudi pravilna in zakonita, zato je tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

13. Sodišče je o zadevi moglo odločiti na nejavni seji, brez oprave glavne obravnave, saj je tožnik predlagal kot dokaz vpogled v upravni spis oziroma sodno presojo listin, ki se nahajajo v upravnem spisu in ki jih je sodišče vpogledalo (že) v okviru presoje zakonitosti izpodbijane odločbe, dokazni predlog z zaslišanjem tožnika pa je nesubstanciran, saj ni navedeno, katero dejstvo naj bi tožnik s tem dokazom izkazal (59. člen ZUS-1).

14. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije. 2 Iz dopisov izhaja, da se za določene katastrske občine in kulture predlaga sprememba ocene škode, konkretno se za jabolka v katastrski občini B., kjer se nahaja tudi tožnikov sadovnjak, predlaga stopnja poškodovanosti 75%. 3 Enako stališče je sodišče zavzelo v sodbi I U 2127/2017 z dne 18. 12. 2018. 4 Sredstva po tem zakonu se zagotovi za škodo, ocenjeno nad 50 % običajne letne kmetijske proizvodnje, pri višini sredstev pa se upoštevajo tudi druga sredstva iz državnega ali občinskih proračunov ter izplačila zavarovalnih zneskov. 5 Predlog ZUOPPSKP z dne 1. 7. 2016, EPA 1368-VII.