Jedro

Prodaja premičnine na javni dražbi, na kateri predmet dražbe ni dan na ogled, ni zakonita.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v točki pod I. spremeni tako, da se zahtevi za odpravo nepravilnosti ugodi, prodaja na javni dražbi, opravljena v izvršilni zadevi I 173/98 dne 22.1.1998 razveljavi, razveljavijo pa se v zvezi z njo opravljena nadaljnja izvršilna dejanja, tudi izpodbijani sklep pod točkama II. in III., in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom pod točko I. zavrnilo zahtevo dolžnika za odpravo nepravilnosti uradne osebe pri opravljanju izvršbe, pod točko II. pa v smislu 88. člena ZIP odločilo o poplačilu upnika iz kupnine, pod točko III. pa je odločilo o nadaljnjih izvršilnih stroških upnika in dolžnika.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik, uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb postopka. Navaja, da je kršitev določb postopka podana, ker prvo sodišče ni odločalo o razveljavljenem sklepu o delnem odlogu izvršbe, in ker je odločilo, da so nadaljnji stroški upnika v znesku 16.365,00 SIT in da dolžnik trpi svoje stroške pritožbe, čeprav je pritožbeno sodišče s sklepom III Cp 197/98 odločilo, da so pritožbeni stroški v zvezi s sklepom z dne 27.1.1998 in 17.2.1997 nadaljnji stroški izvršilnega postopka.

Sodišče bi moralo stroške strank najprej ugotoviti po višini, jih medsebojno pobotati in v breme stranke, ki bi ji bili priznani manjši stroški, v presežku odmeriti stroške v korist druge stranke. Bistveno je vprašanje zakonitosti in pravilnosti izvedene druge javne dražbe z dne 22.1.1998. V pritožbi dolžnik opisuje njen potek. Trdi, da dražba ni bila opravljena, saj na dan dražbe predmet dražbe ni bil postavljen na ogled dražiteljem. S tem je sodišče kršilo 1. in 2. odstavek 84. člena ZIP. Javna prodaja zarubljenega predmeta pa je mogoča samo na način in sicer tako, da je predmet na sami dražbi fizično prisoten, da imajo vsi zainteresirani dražitelji možnost predmet videti, opazovati njegovo delovanje itd. in se odločiti v postopku javne dražbe o sodelovanju na dražbi ali od te dražbe odstopiti. Na javni dražbi se predmet kupuje po načelu videno kupljeno, zato kupec nima jamstva za napake stvari, kar ponovno kaže na dejstvo, da mora biti predmet dražbe na sami dražbi fizično prisoten (premičninska izvršba). Za primer, da bi bile dovoljene javne dražbe na način, kot jo je izvedlo prvo sodišče, potem bi zakonodajalec tako možnost predvidel kot specialno določbo ZIP-a. Sam sklep pod točko II. je zaradi povedanega brezpredmeten. Kršena je pravica dolžnika do najugodnejšega vnovčenja predmeta, kršene pa so tudi ustavne določbe 14., 15., 22. in 25. člena Ustave Republike Slovenije. V zvezi z odredbo sodišča o odvzemu avtomobila navaja, da je s končano dražbo lastnik vozila kupec in sodišče nima z vozilom, ki je predmet dražbe, več kaj opraviti. Graja tudi odločitev o stroških, navaja, da je sodišče uporabilo dele odvetniške tarife, ki ne obstaja, stroške pritožb, s katerimi je dolžnik uspel, pa je tudi neutemeljeno naložilo dolžniku samemu. Predlaga razveljavitev izvršilnih dejanj, opravljenih na dan 22.1.1998, vrnitev plačane kupnine v znesku 570.000,00 SIT, deponirane pri Okrajnem sodišču v Kamniku, poplačilo dolžnika iz položenega zneska v znesku 212.615,20 SIT dne 29.1.1998, odmero stroškov dolžnika v skladu z odvetniško tarifo po specificiranem stroškovniku in izročitev izvoda ključev vozila znamke BMW 316, reg. št. ... in prometnega dovoljenja za isto vozilo, oboje deponirano pred Okrajnim sodiščem v Kamniku. Podrejeno predlaga razveljavitev napadenega sklepa v celoti.

Pritožba je utemeljena.

Temeljno vprašanje v tej zadevi je vprašanje zakonitosti opravljene prodaje zarubljenega dolžnikovega osebnega avtomobila na javni dražbi. Dolžnik namreč trdi, da je bila javna dražba nezakonita in nepravilna, ker se je opravila, ne da bi bil dan predmet dražbe dražiteljem na ogled, saj ga na dražbi ni bilo.

Določbe Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP) o prodaji premičnin na javni dražbi so skope in pomanjkljive. Napotuje pa 90. člen ZIP-a že v svojem naslovu, vsebinsko pa še primeroma, na uporabo določb o izvršbi na nepremičnine.

84. člen ZIP našteva načine prodaje premičnih stvari. 2. odstavek tega člena predpisuje, da način prodaje določa sodišče, ki pri tem gleda, da doseže najugodnejše vnovčenje. 3. odstavek 84. člena ZIP pa določa dalje, da sodišče odredi prodajo na dražbi, če gre za stvari večje vrednosti in je mogoče pričakovati, da bodo prodane po ceni, večji od ocenjene vrednosti. Iz teh določb jasno izhaja smisel in namen prodaje premičnin na javni dražbi: najugodnejše vnovčenje zarubljene stvari, torej da postane kupec stvari najugodnejši ponudnik. S tem pa je uveljavljeno in konkretizirano eno izmed temeljnih načel izvršilnega postopka, to je načelo varstva dolžnikov (člen 5 ZIP, glej tudi Triva-Belajec-Dika, Sudsko izvršno pravo, Zagreb 1984, paragraf 13).

Izhajajoč iz povedanega je mogoč le sklep, da je smiselna prodaja premičnine na javni dražbi le, če je omogočeno, da na njej sodeluje čim več potencialnih kupcev. Opravljanje prodaje na javni dražbi brez predmeta dražbe vpliva na krog oziroma število potencialnih kupcev, kar ima lahko za posledico, da je prodaja za dolžnika bolj neugodna.

To se je pripetilo tudi v obravnavanem primeru, saj iz poročila o drugi dražbi (list. št. 24) sodnega izvršitelja izhaja, da je k dražbi, ki se je dne 22.1.1998 pričela na dolžnikovem naslovu ob 10.00 uri, pristopilo 7 kupcev. Ker dolžnika in zarubljenega predmeta ni bilo, je 6 od 7 kupcev od dražbe tudi odstopilo.

Da je mogoče javno dražbo v skladu z navedenim izpeljati le, če je ponudnikom predmet dražbe na ogled, govorijo tudi nadaljnje določbe ZIP-a. Ko sodišče ugotovi ponudbo najugodnejšega ponudnika, razglasi, da je temu ponudniku stvar prodana (analogno domiku pri nepremičnini). S tem je javna dražba zaključena, sledi pa takoj položitev cene in takoj prevzem stvari (1. odstavek 87. člena ZIP).

Kupec s prevzemom stvari pridobi na stvari lastninsko pravico (glej tudi dr. Bogomir Sajovic, Osnove civilnega prava I., leto 1992, stran 135) in to na originarni način (po samem zakonu). Tako tudi 3. odstavek 87. člena ZIP. Da mora biti predmet dražbe dražiteljem na ogled, kažejo tudi nadaljnje določbe 87. člena ZIP, ki v 4. odstavku govori o tem, da kupec nima pravice iz jamstva za napake stvari (tako tudi 487. člen ZOR), stvar se torej proda takšna kot je, torej po principu "videno - kupljeno", na kar tudi pritožba utemeljeno opozarja. Iz povedanega torej izhaja, da prodaja premičnine na javni dražbi ni bila opravljena zakonito in pravilno, zato jo je potrebno razveljaviti, razveljaviti pa tudi vsa v zvezi z njo opravljena izvršilna dejanja, tudi izdani sklep na podlagi 88. člena ZIP o poplačilu upnika, in vrniti zadevo prvemu sodišču v nadaljnji postopek, razveljavilo pa je sodišče druge stopnje tudi odločitev o nadaljnjih izvršilnih stroških. Pri ponovnem odločanju o stroških bo moralo prvo sodišče upoštevati pritožbene trditve v tej smeri, ki bi utegnile biti utemeljene. Končno je potrebno še povedati, da ravnanje samega dolžnika, ki ga ni bilo na dražbi, o kateri je bil po podatkih v spisu obveščen (4., 5. odstavek 84. člena ZIP) in je tudi po lastni trditvi odpeljal avto, ima lahko, če bi bili za to izpolnjeni pogoji, le kazenskopravne sankcije (77. člen ZIP), ne moreta pa ti dve dejstvi utemeljevati izvedbe prodaje na javni dražbi brez predmeta dražbe.

Zaradi povedanega je sodišče pritožbi ugodilo in odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP). Sodišče bo moralo v nadaljnjem postopku, če bo dolžnik še vztrajal pri predlogu za delni odlog izvršbe, odločiti o tem dolžnikovem predlogu, o katerem po razveljavitvi sklepa še ni ponovno odločilo. Izpodbijani sklep sicer govori o odlogu izvršbe, vendar ni jasno, če se nanaša na predlagani delni odlog izvršbe, ki mu je prvo sodišče ob prvem odločanju ugodilo, a je bil sklep na pritožbo upnika razveljavljen, v izreku izpodbijanega sklepa pa o tem prav tako ni odločeno.

Odločitev o stroških dolžnika v zvezi s pritožbo temelji na določbi 3. odstavka 166. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP.