Jedro

Če prvostopni upravni organ v postopku pred izdajo odločbe ni popolno ugotovil konkretnih okoliščin in dogodkov, ki so v taborišču lahko povzročile nastanek bolezni oz. poslabšanja, je drugostopni organ pravilno odločil, ko je odločbo odpravil in vrnil zadevo v ponovni postopek in odločanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila prvostopno odločbo in zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponovni postopek in odločanje, ker je ta v postopku pred izdajo odločbe nepopolno ugotovil dejstva, ki bi mogla vplivati na odločitev o stvari in ni dosledno upošteval določil Zakona o civilnih invalidih vojne. Prvostopni upravni organ v postopku ni ugotovil konkretnih razmer v taborišču oziroma konkretnih okoliščin in dogodkov, ki so lahko povzročili nastanek bolezni oziroma njeno poslabšanje. Tožena stranka je v revizijskem postopku zahtevala mnenje zdravniške komisije druge stopnje. Ta je v izvidu in mnenju navedla, da upoštevajoč 232. točko Seznama odstotkov vojaške invalidnosti mnenja o strankini invalidnosti ne more podati, saj v spisih ni dokumentacije o zdravljenju tožničine bolezni (nevroze in psihoze) takoj po koncu druge svetovne vojne, ko naj bi se tožnica zdravila pri dr. M.. Tožena stranka navaja, da se iz priložene dokumentacije ne da ugotoviti, ali je tožnica dobila trajno okvaro organizma zaradi konkretnih vojnih dogodkov zaradi bolezni in ali so se prvi pojavi bolezni pokazali v okoliščinah pravnorelevantnih za priznanje statusa civilnega invalida vojne ali najpozneje v šestih mesecih po njihovem prenehanju. Ker je prvostopni organ tožnici priznal status civilnega invalida vojne, čeprav iz spisnih podatkov ni razvidno, da bi bolezen nastala kot posledica konkretnega vojnega dogodka ali dogodkov, je tožena stranka odločbo odpravila in zaradi ekonomičnosti zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponovno odločanje.

Tožnica v tožbi izpodbija navedeno odločbo tožene stranke in navaja, da je v postopku predložila vse listine, ki jih je po 50 letih lahko dobila. Takoj po vojni se je zdravila za tuberkulozo na ... in za živce pri dr. M.. Dokumenti o tem ne obstajajo več. Na kartoteki v Zdravstvenem domu ... je prvi zaznamek o njeni bolezni zaradi živcev vpisan šele leta 1953. Dr. M. je verjetno imel kartoteko, vendar je umrl, hiša, kjer je živel pa je bila prodana. V nadaljevanju tožnica podrobno opisuje svoje življenje med vojno in sicer preden je bila odpeljana v taborišče, o življenju v taborišču pa navaja, da tega ne bo opisovala, ker je bilo o taboriščih že veliko napisanega. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka ponavlja razloge iz izpodbijane odločbe in pri njih vztraja ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V skladu z določbama 1. in 2. člena Zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list RS, št. 56/92), ki je veljal v času odločanja na prvi stopnji, se status civilnega invalida vojne prizna državljanu Republike Slovenije, ki je kot civilna žrtev vojne dobil najmanj 20 odstotno okvaro organizma v tujini, kjer je bil zaradi vojne na ozemlju Republike Slovenije v zaporu, internaciji, konfinaciji, deportaciji, prisilni izselitvi, na prisilnem delu ali na begu.

Civilna žrtev vojne je nevojaška oseba, ki je zaradi vojnih dogodkov dobila trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma zaradi poškodbe ali bolezni oziroma poslabšanja bolezni.

Kot je pravilno ugotovila že tožena stranka v izpodbijani odločbi, iz zbranih podatkov v spisih, ki so bili podlaga odločitvi prvostopnega organa ter iz izvida in mnenja zdravniške komisije druge stopnje z dne 24.1.1995 ni možno utemeljeno sklepati, da je tožnica dobila trajno okvaro organizma zaradi konkretnih vojnih dogodkov zaradi bolezni in da so se prvi pojavi bolezni pokazali v okoliščinah pravnorelevantnih za priznanje statusa civilnega invalida vojne ali najpozneje v šestih mesecih po njihovem prenehanju. Sodišče posebej poudarja, da sta v postopku ugotavljanja statusa civilnega invalida vojne, glede na prej citirani določbi 1. in 2. člena Zakona o civilnih invalidih vojne, pravno pomembni predvsem okoliščini, da je trajna okvara organizma (bolezni) posledica konkretnih vojnih dogodkov (konkretnih dogodkov v taborišču, ki so vplivali na nastanek bolezni) in da so se prvi pojavi te bolezni pokazali v okoliščinah pravnorelevantnih za priznanje navedenega statusa ali najpozneje v šestih mesecih po njihovem prenehanju (232. točka Seznama odstotkov vojaške invalidnosti). Sodišče se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da navedene okoliščine, ki so pomembne za odločitev v stvari, na prvi stopnji niso bile popolno in pravilno ugotovljene, zato je po presoji sodišča tožena stranka, s tem ko je prvostopno odločbo odpravila in zadevo, zaradi ekonomičnosti, vrnila prvostopnemu organu v ponovno odločitev, pravilno odločila. Res je sicer po 50 letih težko pribaviti zahtevane dokaze, kot to navaja tožnica, vendar pa sodišče v pojasnilo navaja, da je upravni organ, ki v upravnem postopku odloča o pravicah posameznika po že navedenem materialnem zakonu, dolžan upoštevati tako določbe materialnega zakona kot tudi določbe procesnega zakona (Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP), ki določajo postopek za pridobitev posamezne pravice.

Ker je tožena stranka v pritožbenem postopku ravnala tako v skladu z materialnimi kot procesnimi predpisi, je moralo sodišče zavrniti tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je enako kot ZUP, smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).