Jedro

Ker lahko odvetnik vloži zahtevo za varstvo zakonitosti le v obsojenčevo korist (1.odst. 421.čl. ZKP), vložil pa jo je v svojo, taka zahteva ni dovoljena, in jo je bilo zato potrebno zavreči.

Izrek

Zahteva odvetnika S.V.K. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kopru je s sklepom z dne 15.2.1995, na podlagi 1. odstavka 437. člena v zvezi s 3. točko 1. odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega S.S. zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odstavku 249. člena KZJ. Na podlagi 1. odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena istega zakona in potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika proračun. Glede na to, da je bilo po temelju o stroških že odločeno, je nato s sklepom z dne 1.4.1997 na zagovornikov predlog odločilo tudi o njihovi višini, tako da je zagovorniku odmerilo nagrado v znesku 11.475,00 SIT, v ostalem pa zahtevek zavrnilo. Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom z dne 15.9.1997 pritožbi zagovornika deloma ugodilo in prvostopenjski sklep spremenilo tako, da je odvetniku S.V.K. priznalo nagrado še v znesku 4.590,00 SIT, v ostalem pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Zoper ta pravnomočen sklep je dne 10.10.1997 odvetnik S.V.K. iz vseh razlogov po 420. členu ZKP vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da "v celoti ugodi obdolženčevi pritožbi z dne 15.4.1997 ter obdolženčevemu zagovorniku prizna nepriznane stroške in usluge, vred z zakonitimi zamudnimi obrestmi, podrejeno sklepe razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje senatu Okrožnega sodišča v Kopru, pri čemer obdolženčevemu zagovorniku prizna dodatne stroške predmetne vloge." Vrhovni državni tožilec V.B. v odgovoru podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP navaja, da odmera stroškov, ki jo "osporava" imenovani odvetnik, ne spada med razloge, s katerimi je mogoče izpodbijati napadeno pravnomočno sodno odločbo. Upravičenost do povrnitve stroškov je sodišče ugotovilo, njihova višina po posameznih postavkah pa spada v okvir presoje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga po 2. odstavku 420. člena ZKP ni mogoče uveljavljati v tem postopku.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Odvetnik S.V.K., ki je S.S. zagovarjal na podlagi pooblastilnega razmerja, v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je po 3. odstavku 13. člena Odvetniške tarife upravičen tudi do nagrade za sestavo stroškovnika in po 3. odstavku 16. člena istega predpisa do plačila zakonitih zamudnih obresti. Obdolženčev zagovornik sme vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti le v obdolženčevo korist (1. odstavek 421. člena ZKP). Vložnik ne zatrjuje, da bi mu za opravljene storitve pred ustavitvijo kazenskega postopka, S.S. karkoli plačal, kajti le v takem primeru bi imel slednji zaradi zamude sodišča pri odločanju glede višine stroškov kazenskega postopka iz 7. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, o povrnitvi katerih je bilo po temelju že odločeno s sklepom o ustavitvi postopka, pravni interes za izpodbijanje navedene pravnomočne odločbe. Odvetnik je tedaj vložil zahtevo za varstvo zakonitosti le v svojo korist. Taka zahteva pa ni dovoljena in jo je zato Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 2. odstavka 423. člena zavrglo.