Jedro

Ukrep, ki ga zasleduje izpodbijani sklep, ni kaznovalne narave, ampak gre za pomoč, zreducirano na splošno spremljanje in spodbujanje nasprotnega udeleženca, predvsem v skrbi za njegovo zdravje ter z osredotočenostjo na varnost glede razpolaganja z večjim premoženjem in pomoč v sodnih in nekaterih upravnih postopkih. Nasprotnemu udeležencu je ohranjena največja stopnja samostojnosti in funkcioniranje v dejavnostih in na življenjskih segmentih, ki jih sam brez težav obvladuje. Če pa se bodo okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje kasneje spremenile oziroma bodo razlogi, zaradi katerih je bil nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo, prenehali, bo sodišče lahko skrbništvo ukinilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca postavilo pod skrbništvo (I. točka izreka), za skrbnika je imenovalo Center za socialno delo X (II. točka izreka), določilo je skrbnikove naloge v obsegu, ki izhajajo iz III. točke izreka ter odredilo popis premoženja nasprotnega udeleženca (IV. točka izreka). Sklenilo je še, da skupne stroške postopka v višini 1.758,64 EUR nosi nasprotni udeleženec, ki jih je dolžan povrniti na račun Okrožnega sodišča v Kranju (V. točka izreka).

2.Zoper sklep je laično pritožbo vložil nasprotni udeleženec.

Navaja, da bo dokazal, da je nedolžen vseh obtožb, prav tako ni nikjer v postopku zaradi prekrška, tudi v sporu ni z nikomer, niti dokazano ni škodil nikomur in nikdar. Njegova kartoteka zadnjih 30 let kaže zvesto in predano delo.

Izjavlja, da je pisatelj z mednarodno veljavno pogodbo o avtorstvu znane založbe A., ter piše drugo knjigo z naslovom "...". Za omejevanje dostopa do bančnega računa ni pogojev, dokazov ali veljavne zakonodaje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo se je začel na pobudo Okrajnega sodišča v Radovljici ter na predlog Centra za socialno delo X. Iz njunih predlogov izhaja, da nasprotni udeleženec zaradi zdravstvenega stanja ni zmožen ravnanja v svojo največjo korist, njegova zaznava realnosti je hudo motena, prav tako pa tudi ne sprejema pomoči drugih, če ta ni v skladu z njegovimi prepričanji.

5.Odrasla oseba se postavi pod skrbništvo, če zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (1. odstavek 262. člena Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic (2. odstavek 262 člena DZ).

6.Na podlagi 1. odstavka 62. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) je sodišče prve stopnje postavilo izvedenko psihiatrične stroke B. B., dr. med., kot strokovno pomočnico sodišča, saj je lahko le s pomočjo strokovnega znanja, s katerim samo ne razpolaga, ugotavljalo, ali so izpolnjene predpostavke za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo.

7.Na podlagi izčrpnega mnenja sodne izvedenke, ki je nasprotnega udeleženca v presledku treh mesecev dvakrat pregledala, listin v spisu ter zaslišanja nasprotnega udeleženca, njegove matere C. C. in njegovega brata D. C., je sodišče prve stopnje izkustveno sprejemljivo in v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravilno zaključilo, da so v konkretnem primeru podani pogoji za postavitev osebe pod skrbništvom.

8.Iz izvedeniškega mnenja in njegove dopolnitve izhaja, da pri nasprotnem udeležencu obstaja huda kronična psihična motnja - paranoidna shizofrenija, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojega vedenja in ravnanj. Čeprav so bili pri ponovnem pregledu nasprotnega udeleženca s strani sodne izvedenke bolezenski simptomi paranoidne shizofrenije deloma utišani ter bolezensko stanje v delni remisiji, bolezen po mnenju izvedenke ni povsem umaknjena, zaradi česar nasprotni udeleženec še vedno ni kritičen do svoje bolezni. Po delnem izboljšanju nasprotni udeleženec razume svoje finančno stanje in sodeluje z ljudmi, ki mu želijo pomagati, vendar pa še vedno potrebuje predvsem spremljanje ter preverjanje, da si s svojim ravnanjem ne bi povzročil škode. Za morebitno nadaljnje izboljšanje ter stabiliziranje stanja nasprotnega udeleženca je po mnenju izvedenke potrebno daljše časovno obdobje.

9.Tudi po mnenju pritožbenega sodišča so vse naloge skrbnika upravičene in potrebne za zavarovanje pravic, koristi in interesov nasprotnega udeleženca, ki zaradi svojega bolezenskega stanja zaenkrat še ni sposoben kritičnega uvida in racionalnega ravnanja, predvsem v zvezi s financami in postopki, pravnimi posli in uradnimi postopki. Namen skrbništva za odrasle osebe je ravno v varstvu njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje (2. odstavek 239. člena DZ). Takšno omejevanje samostojnosti osebe ima dopustno ustavno in zakonsko podlago, saj je država dolžna zagotoviti podporo osebam, ki ne zmorejo uvida v pomen in posledice svojih ravnanj.

10.Ukrep, ki ga zasleduje izpodbijani sklep, ni kaznovalne narave, kot to zmotno v pritožbi smiselno meni nasprotni udeleženec, ampak gre za pomoč, zreducirano na splošno spremljanje in spodbujanje nasprotnega udeleženca, predvsem v skrbi za njegovo zdravje ter z osredotočenostjo na varnost glede razpolaganja z večjim premoženjem in pomoč v sodnih in nekaterih upravnih postopkih. Kot je udeležencu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, mu je ohranjena največja stopnja samostojnosti in funkcioniranje v dejavnostih in na življenjskih segmentih, ki jih sam brez težav obvladuje. Če pa se bodo okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje kasneje spremenile oziroma bodo razlogi, zaradi katerih je bil nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo, prenehali, bo sodišče lahko skrbništvo ukinilo.

11.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 239, 239/2, 262, 262/1, 262/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.