Jedro

Dolžnikova vloga je sicer naslovljena kot ugovor, vendar pa glede na datum vložitve in vsebino predstavlja pritožbo zoper sklep o ugovoru. Pritožba vsebuje opravilno številko zadeve ter podpis pritožnika, priložen pa ji je tudi sklep o ugovoru, ki ga izpodbija, zato ni nepopolna.

Dolžnikove navedbe o neujemajočem se knjigovodskem stanju so prepavšalne in premalo konkretizirane, da bi jih bilo sploh mogoče preizkusiti, saj dolžnik ni podal nobenih pojasnil, v čem (v kolikšnem delu oziroma višini) in zakaj (morebitno plačilo ipd.) se stanje ne ujema, zato ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik, ki navaja, da je bil znesek z njegove strani že delno poravnan, kar kaže priložen izpis iz bančnega računa, iz katerega izhaja, da je do upnika poravnal 6.050,00 EUR, zato smatra, da je sklep ničelnega pomena.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga, naj jo sodišče zavrže kot nerazumljivo in nepopolno, podredno pa predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče uvodoma glede na navedbe v odgovoru na pritožbo pojasnjuje, da Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 335. členu v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izčrpno določa obvezne sestavine pritožbe, in sicer 1. navedba sodbe/sklepa, zoper katero se vlaga, 2. izjava, da se sodba/sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, 3. pritožbeni razlogi in 4. podpis pritožnika. Nujni sestavini pritožbe pa sta samo dve – navedba odločbe, zoper katero se vlaga pritožba, in podpis pritožnika (tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnikova vloga z dne 2. 9. 2014 sicer naslovljena kot ugovor, vendar pa glede na datum vložitve in glede na vsebino predstavlja pritožbo zoper sklep o ugovoru (napačno poimenovanje vloge stranki ne škoduje, saj je važno, kaj želi z vlogo doseči (1)). Pritožba vsebuje opravilno številko zadeve ter podpis pritožnika, priložen pa ji je tudi sklep o ugovoru z dne 22. 7. 2014, ki ga izpodbija, zato ni nepopolna in je višje sodišče dolžno v obravnavanem primeru izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusiti v delu, v katerem pritožnik ni uspel (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v okviru uradnega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Po drugem odstavku 53. člena ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlagati dokaze zanje. Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem mu je naloženo, da poravna terjatev, mora navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična. Če sklep o izvršbi izpodbija le v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, mora navesti razloge, ki preprečujejo izvršbo (55. člen ZIZ). Če dolžnik ne izpolni teh zahtev, se šteje, da je ugovor neobrazložen oziroma neutemeljen. Na to posledico je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku sklepa o izvršbi.

7. V ugovoru je dolžnik navedel, da se njegovo knjigovodsko stanje ne ujema s stanjem, navedenim v sklepu o izvršbi.

8. Sodišče prve stopnje je tak dolžnikov ugovor pravilno zavrnilo kot neobrazložen in posledično neutemeljen. Dolžnikove (sicer tudi dokazno nepodprte) navedbe o neujemajočem se knjigovodskem stanju so namreč prepavšalne in premalo konkretizirane, da bi jih bilo sploh mogoče preizkusiti, saj dolžnik ni podal nobenih pojasnil, v čem (v kolikšnem delu oziroma višini) in zakaj (morebitno plačilo ipd.) se stanje ne ujema, zato ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev v smislu zgoraj citiranih določb. 9. Dolžnik v pritožbi širi svoje ugovorne navedbe s trditvami, da je terjatev delno plačal v znesku 6.050,00 EUR, vendar pa višje sodišče teh navedb in v zvezi z njimi predloženih dokazov ni moglo upoštevati, saj so na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ podani prepozno in predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto. Dolžnik jih namreč prvič podaja šele v pritožbi, pri tem pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti že v ugovoru.

10. Pritožba tako ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik v odgovoru na pritožbo ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Falsa nominatio non nocet; prim. Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 117; enako tudi Triva, Belajec, Dika, Građansko parnično procesno pravo, 6. izdaja, Narodne novine, Zagreb, 1986, stran 160.