Jedro

Predznamba se dovoli na podlagi listin, ki verjetno izkazujejo pravni temelj pridobitve oz. prenehanja pravic in so naštete v 49. čl. ZZK-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Izbriše se zaznamba zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagateljice in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 11.1.2005, s katerim je zavrnila predlog predlagateljice za predznambo lastninske pravice pri parc. št. 160/2, 161 in 162, vpisanih v vl. št. 334 k.o. S., last Z.K..

Zoper sklep se pritožuje predlagateljica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Po mnenju predlagateljice vložena tožba, ki vsebuje tožbeni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe in izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, izpolnjuje pogoje za dovolitev predznambe po 49. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). V skladu s 1. odst. 29. čl. ZZK-1 o dovolitvi vknjižbe oz. predznambe odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve oz. prenehanja pravice, ki je predmet vpisa in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom. V 1. odst. 31. čl. je določeno, da v listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. V 3. odst. pa je določeno, da v listini, ki je podlaga za vpis pridobitve pravice, mora biti navedena oseba, v korist katere naj se vpis opravi, s podatki, s katerimi se vpiše v zemljiško knjigo. Drugih posebnih pogojev za listino, ki je lahko podlaga za predznambo, zakon ne določa. Zakaj tožba, ki vsebuje tožbeni zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe in izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, za potrebe vpisa predznambe ni izenačena z zasebno listino ali notarsko listino, sodišče v izpodbijanem sklepu ne pove. Res ne gre za notarsko listino, gre pa za zasebno listino, ki izpolnjuje pogoje za dovolitev predznambe, glede na vsebino in namen, ki ga ima ta vpis v zakonu. Podrejeno pa meni, da je odločitev sodišča nepravilna, tudi zaradi tega, ker če ni bilo pogojev za dovolitev predznambe, bi moralo sodišče postopek prekiniti do odločitve pravdnega sodišča o vloženi tožbi. V 2. odst. 120. čl. ZZK-1 je določeno, da se v zemljiškoknjižnem postopku glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporablja splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku ( ZNP ). V splošnih določbah Zakona o nepravdnem postopku pa je v 8., 9. in 10. čl. določeno, da sodišče nepravdni postopek prekine, če so med udeleženci sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja. Ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem, se nepravdni postopek nadaljuje. Ker sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne more reševati oz. odločati o tožbenem zahtevku po vloženi tožbi, na podlagi katere se predlaga dovolitev predznambe, bi moralo zato postopek prekiniti in nadaljevati po pravnomočnosti odločitve o vloženi tožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je predznamba pogojni vpis, in sicer glavni vpis, ki učinkuje pod (odložnim) pogojem, da se predznamba opraviči (1. odst. 48. čl. ZZK-1). Predznamba se dovoli na podlagi listin, ki verjetno izkazujejo pravni temelj pridobitve oz. prenehanja pravic in so naštete v 49. čl. ZZK-1. To so zato (po vsebini) enake listine kot tiste, ki so podlaga za vknjižbo, le da jim manjka lastnost, zaradi katere bi z gotovostjo dokazovale pravni temelj za pridobitev pravice, katere je že prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu natančno povzelo. Zato tožba ni "listina", na podlagi katere bi se lahko dovolila predznamba, kot (napačno) navaja pritožba. V zemljiškoknjižnem postopku namreč velja načelo formalnosti postopka (124. čl. ZZK-1), ko sodišče v zemljiškoknjižnih postopkih odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Načelo formalnosti postopka opredeljuje predmet zemljiškoknjižnega postopka - odločanje o pogojih za dovolitev vpisa (prim. 148. čl. ZZK-1). Že iz navedenih razlogov zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da bi moralo sodišče postopek prekiniti do odločitve pravdnega sodišča o vloženi tožbi, v kolikor ni bilo pogojev za dovolitev predznambe, ki pa so tudi pritožbena novota in tudi zato neupoštevne (160. čl. ZZK-1). Pritožba je zato neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje, ko tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu z 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s 37. čl. ZNP in 120. čl. ZZK-1, kršitev ni zasledilo, zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. tč. 161. čl. ZZK-1).