Jedro

V kolikor bi držale pritožbene navedbe, da je sporno pošiljko prejel sosed, bi to moralo izhajati iz same vročilnice. Tožnik niti ne navede, kateri sosed je prevzel sporno pošiljko (torej ne navede njegovega imena in priimka ter naslova), niti s tem v zvezi ne predlaga njegovega zaslišanja. Zgolj predložitev potrdila delodajalca, da je bil v času od 24. 4. 2017 do 12. 5. 2017 odsoten (z dela) zaradi letnega dopusta, pa ne dokazuje njegovih trditev, da je "pošto prevzel sosed" in da je bil tožnik v tem času odsoten iz države. Kakršnihkoli drugih navedb oziroma dokazov pa tožnik s tem v zvezi ni podal oziroma predložil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožnikovo pritožbo zoper odločbo št. 3631-1612/8446/2016 (3101) z dne 22. 4. 2017 o ugotovitvi opravičenosti do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V obrazložitvi navaja, da je bila navedena odločba tožniku vročena 25. 4. 2017, kar je razvidno iz tega dne podpisane vročilnice kot dokaza o vročitvi odločbe. Petnajstdnevni rok za pritožbo je tako začel teči 26. 4. 2017, kar pomeni, da se je v skladu s 100. in 101. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) iztekel 10. 5. 2017. Tožnik je pritožbo vložil 12. 5. 2017, to po preteku roka za pritožbo. Zato jo je bilo treba na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP kot prepozno zavreči. 2. Pritožbeni organ je z drugostopenjsko odločbo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil. V zvezi s pritožbenimi navedbami ugotavlja, da iz podpisane vročilnice izhaja, da jo je podpisal tožnik 25. 4. 2017. Kolikor bi držale navedbe, da je pošiljko prevzel sosed, bi to moralo izhajati iz same vročilnice, na kateri bi sosed kot pooblaščenec podpisal izjavo, da ga je tožnik za to pooblastil, pri tem pa bi se ugotovila njegova istovetnost in bi vročevalec na vročilnico čitljivo napisal osebno ime in številko njegovega osebnega dokumenta ter jo skupaj z izjavo pooblaščenca vrnil prvostopenjskemu organu. Do vročitve na takšen način ni prišlo, saj je iz vročilnice, ki se je vrnila prvostopenjskemu organu, razvidno, da ni izpolnjena izjava pooblaščenca, niti pripomba vročevalca. Tožnik s predloženim potrdilom svojega delodajalca z dne 12. 6. 2017 izkazuje le, da je bil v času od 24. 4. 2017 do 12. 5. 2017 zaradi koriščenja letnega dopusta odsoten z dela, s čimer pa ni izkazal tudi svoje odsotnosti iz države, niti za to ni predložil nobenega drugega dokaza. Če bi bil tožnik vse do 12. 5. 2017 res odsoten in izven države, je po mnenju drugostopenjskega organa sicer nejasno, kako je lahko v času svoje odsotnosti 9. 5. 2017 za stanovanje št. 8 v drugem nadstropju stanovanjskega objekta ..., Ljubljana naročil točkovalni zapisnik, ki ga je 9. 5. 2017 izdelala izvedenka gradbene stroke ter 10. 5. 2017 plačal upravno takso za pritožbo preko UPN obrazca na pošti 1122 ter nato 12. 5. 2017 na isti pošti tudi oddal pritožbo.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je toženka napravila napačen sklep o dejanskem stanju. Razlog za zamudo pritožbenega roka je navedel, saj zaradi letnega dopusta ni bil v državi, kar je tudi dokazal s potrdilom delodajalca A. s.p. Pritožbo je posredoval upravnemu organu takoj 12. 5. 2017, ko je bil fizično prisoten v Sloveniji. Sodno izvedenko pa je klical iz tujine, da je naredila točkovalni zapisnik in potrdila prisotnost vlage. Nerazumljive in nesprejemljive so trditve toženke, da je nemogoče, da bi v času odsotnosti naročil izdelavo točkovalnega zapisnika ter plačal upravno takso za pritožbo. Toženka bi morala upoštevati opravičilo za zamudo roka za vložitev pritožbe in jo obravnavati po vsebini. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani upravni akt odpravi in zadevo vrne istemu organu v nov upravni postopek.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi, ki jo dodatno pojasnjuje ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Med strankama je sporna pravilnost vročitve odločbe Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana št. 3631-1612/8446/2016 (3101) z dne 22. 4. 2017, izdane zaradi ugotovitve upravičenosti do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, tožniku. Ni pa spora o tem, da je tožnik pritožbo zoper navedeno odločbo vložil 12. 5. 2017. 7. Iz fotokopije vročilnice (priloga B10) izhaja, da je bila navedena odločba tožniku vročena 25. 4. 2017. Sodišče ugotavlja, da se na vročilnici nahaja podpis prejemnika z izpisanim datumom ter podpis in datum vročevalca. Na vročilnici niso navedene nobene pripombe vročevalca niti ni navedeno, da bi bila vročitev opravljena tožnikovemu pooblaščencu oziroma drugi osebi.

8. Tožnik je v pritožbi zoper v tem upravnem sporu izpodbijani sklep o zavrženju njegove pritožbe kot prepozne (priloga B13) navedel, da je bil od 24. 4. 2017 do 12. 5. 2017 zaradi letnega dopusta odsoten iz države in zato ni mogel pravočasno oddati pritožbe zoper odločbo. Pošto je prevzel sosed, zato je prišlo do zamude. K pritožbi je priložil potrdilo delodajalca A. s.p. z dne 12. 6. 2017, iz katerega izhaja, da je bil tožnik v času od 24. 4. 2017 do 12. 5. 2017 zaradi letnega dopusta odsoten.

9. V obravnavani zadevi gre za oddajo oziroma dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri čemer se skladno z določbo drugega odstavka 87. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) o upravičenosti do uvrstitve na prednostno listo in hkrati o uvrstitvi med upravičence, ki jim bodo zagotovljena stanovanja po posameznem javnem razpisu ter neuvrstitvi med tiste, ki jim bodo zagotovljena stanovanja, odloči v splošnem upravnem postopku (…).

10. Skladno s citirano določbo SZ-1 je upravni organ pri vročanju odločbe v zvezi z odločitvijo o tožnikovi vlogi, ki jo je oddal na javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, vročal tožniku po določbah ZUP, ki v prvem odstavku 87. člena določa, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Dokumenti, ki se morajo po določbah ZUP osebno vročiti naslovniku, se lahko vročijo samo neposredno tej osebi (ali drugi osebi, ki je zato od naslovnika izrecno pooblaščena, 88. in 89. člen ZUP)1. Skladno s prvim odstavkom 97. člena ZUP podpišeta vročilnico prejemnik in vročevalec.

11. Vročilnica je listina, ki potrjuje in dokazuje vročitev dokumenta naslovniku. Pravilno izpolnjena vročilnica ima dokazno moč javne listine, vendar to ne pomeni, da ni mogoč nasproten dokaz o tem, da vročitev ni bila opravljena2. 12. Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je v obravnavanem primeru na tožniku. Ta mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze, ki bi vzbudili resen dvom v pravilnost vročitve, ki ga je mogoče razrešiti ob celoviti presoji navedenih argumentov v dokaznem postopku3 pred upravnim organom. Vendar po presoji sodišča tožnik takšnemu trditvenemu in dokaznemu bremenu v obravnavani zadevi ni zadostil. 13. Kot že rečeno tožnik pravilnost vročanja oziroma pravilnost navedb na vročilnici v pritožbi zoper izpodbijani sklep izpodbija z navedbami, da je „pošto prevzel sosed, zaradi česar je prišlo do zamude“. Navedel je tudi, da je bil „odsoten iz države od 24. 4. 2017 do 12. 5. 2017 zaradi letnega dopusta“ in s tem v zvezi predložil potrdilo delodajalca.

14. Pritožbeni organ je v drugostopenjski odločbi odgovoril na takšne pritožbene trditve tožnika in dokazno ocenil predloženo listino - potrdilo njegovega delodajalca z dne 12. 6. 2017. Sodišče pritrjuje zaključkom pritožbenega organa, da kolikor bi držale pritožbene navedbe, da je sporno pošiljko prejel sosed, bi to moralo izhajati iz same vročilnice. Ob tem sodišče dodaja, da tožnik niti ne navede, kateri sosed je prevzel sporno pošiljko (torej ne navede njegovega imena in priimka ter naslova), niti s tem v zvezi ne predlaga njegovega zaslišanja. Zgolj predložitev potrdila delodajalca, da je bil v času od 24. 4. 2017 do 12. 5. 2017 odsoten (z dela) zaradi letnega dopusta, pa ne dokazuje njegovih trditev, da je "pošto prevzel sosed" in da je bil tožnik v tem času odsoten iz države. Kakršnihkoli drugih navedb oziroma dokazov pa tožnik s tem v zvezi ni podal oziroma predložil. Po presoji sodišča je tako zaključek upravnega organa druge stopnje v pritožbeni odločbi pravilen, to je, da tožnik trditvenemu in dokaznemu bremenu, ki je v tem primeru na njem, ni zadostil. 15. Ob tem sodišče še dodaja, da na prvi pogled, ob laični primerjavi podpisa tožnika na sporni vročilnici z njegovim podpisom na drugih listinah, ni mogoče razbrati, da bi šlo za različna podpisa. Tako se na tej podlagi sodišču ni porodil dvom, ali je vročilnico podpisal tožnik, seveda ob odsotnosti ustreznih trditev in dokazov tožnika.

16. Glede na povedano je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnikovo pritožbo, vloženo po poteku pritožbenega roka, zavrgel kot prepozno. Zato sodišče tudi ni po vsebini presojalo tožbenih navedb, ki se nanašajo na vsebinsko odločitev prvostopenjskega organa v zvezi z doseženim številom točk in uvrstitvijo na prednostno listo upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.

17. Sodišče je po povedanem na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

18. V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 je odločilo brez glavne obravnave, na seji, saj tožnik v tožbi ne navaja novih dejstev in dokazov, ki so pomembni za odločitev.

1 Androjna, V. Kerševan E.: Upravno procesno pravo, upravni postopek in upravni spor, Lekspera, GV založba Ljubljana, 2018, str. 186. 2 Prav tam, str. 195. 3 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 91/2019 z dne 11. 6. 2019, točka 10 obrazložitve.