Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba III U 511/2010

ECLI:SI:UPRS:2012:III.U.511.2010 Upravni oddelek

gozd ukrep gozdarskega inšpektorja prepovedani posegi v gozdu krčitev gozda dovoljenje za krčitev gozda skladnost s prostorskimi akti
Upravno sodišče
20. januar 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožeča stranka ne more spremeniti katastrske kulture predmetne gozdne parcele v njivo, saj to ni v skladu s prostorskimi akti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je gozdarska inšpekcija Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, OE Koper, Izpostava Postojna, tožeči stranki naložila, da odstrani iz gozdne parcele številka 452/1 k.o. A., dva kontejnerja, gradbeni material in gradbene odpadke ter odpelje kupe peska in plast gramoza s platoja, na katerem je zgrajena betonska plošča. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo na ogledu dne 26. 9. 2009 ugotovljeno, da parcela leži na severnem pobočju strnjenega gozdnega kompleksa. Na delu parcele v površini 0,10 ha je bila izvedena krčitev gozda, na območju posega 700 m2 je nasut gramoz in na njem zgrajena betonska plošča dimenzij 7 x 10 m, na kateri sta postavljena dva bivalna kontejnerja, ob spodnjem delu posega pa je narejen manjši vrt. Navaja, da je pred izdajo izpodbijane odločbe, tožeča stranka povedala, da sta kontejnerja namenjena shranjevanju orodja za kmetijske namene, in da je na delu parcele vedno obstajala njiva, drevesa okoli njive pa so bila odstranjena, da ne bi delala sence posejanim kulturam. Prav tako je ves čas obstajala dostopna pot, ki pa je bila razširjena zaradi boljšega dostopa do njive. V nadaljevanju obrazložitve navaja, da Zakon o gozdovih (v nadaljevanju ZG) v prvem odstavku 18. člena prepoveduje v gozdovih vsako dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen. Zato je treba v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZG, za vsak poseg v gozd oziroma gozdni prostor, pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Iz ugotovitev v postopku nesporno izhaja, da je bil opravljen poseg v gozd, ki ga Zakon o gozdovih prepoveduje ter da za navedeni poseg tožeča stranka ni pridobila soglasja Zavoda za gozdove. Celo nasprotno Zavod za gozdove, OE Sežana je dne 20. 10. 2009, na zahtevo tožeče stranke z dne 30. 9. 2009 izdal odločbo, s katero ni dovolil krčitve gozda.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo številka 0613-302/2010/4 z dne 25. 11. 2010 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo, zavrnilo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je parcela številka 452/1 sestavljena iz njive s površino 1157 m2 in gozda s skupno površino 10656 m2, zato so trditve v izpodbijani odločbi da je navedena parcela samo gozd, neresnične. Posegi v gozd so bili potrebni zaradi plazovitosti terena in nevarnosti, da plaz zasuje njivo in dostopno pot, predvsem pa da se zavaruje gozd pred uničenjem. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so podani pravilni razlogi za odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: V gozdovih je prepovedano vsako dejanje, ki zmanjšuje rast sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, njegov obstoj ali namen (prvi odstavek 18. člena ZG). Za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor je zato treba, skladno z določbo prvega odstavka 21. člena ZG, pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, enako soglasje pa je treba pridobiti tudi za krčitev gozda v kmetijske namene, kot to določa četrti odstavek istega člena. Zavod izda dovoljenje za krčitev gozda v nekmetijske namene z odločbo, če ugotovi, da je krčitev v skladu s prostorskim aktom, s katerim se ureja območje, na katerem leži gozd oziroma gozdno zemljišče. Iz odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana št. 322-14-04.17-K130/09 z dne 20. 10. 2009, s katero je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za pridobitev soglasja za krčitev gozda v kmetijske namene, izhaja, da se po prostorskih planih Mestne občine Koper predmetna parcela nahaja v območju gozdnih zemljišč, kar nesporno pomeni, da tožeča stranka ne more spremeniti katastrske kulture predmetne parcele v njivo, ker to ni v skladu s prostorskimi akti. Poleg navedenega pa je treba v skladu z usmeritvami gozdno gospodarskega načrta Kraškega gozdnogospodarskega območja, na območju Slovenskega primorja preprečiti fragmentacijo gozda oziroma ohranjati večje zaplate gozda, predvsem na severnih pobočjih, kjer je manjša primernost za kmetijsko rabo. Zemljišče navedeno v izpodbijani odločbi pa leži na severnih pobočjih strnjenega gozdnega kompleksa v kmetijski krajini.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa je pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Vsaka stranka, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi svoje stroške tega postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia