Jedro

Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Pritožbi tožnice se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da sedaj glasi: "Toženec J. Z. je dolžan tožnici L. L. plačati odškodnino v znesku 1.000,00 EUR skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24.3.2005 dalje do plačila vse v 15 dneh pod izvršbo.

Kar zahteva tožnica več se zavrne.

Toženec je dolžan povrniti tožnici pravdne stroške v znesku 2.436,90 EUR v roku 15 dni po prejemu drugostopne sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila." Toženec je dolžan plačati tožnici 325,62 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo zavrnilo zahtevek tožnice, da ji toženec na račun odškodnine plača 350.000,00 SIT (sedaj 1.460,52 EUR) in ji povrne stroške postopka. Odločilo je, da je tožnica dolžna tožencu povrniti 1.722,76 EUR pravdnih stroškov.

Zoper sodbo se je, iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP, pritožila tožnica. Navaja, da je presenetljivo stališče sodišča, da v primeru tožnice strah ni bil toliko intenziven, da bi opravičeval denarno odškodnino. Da je šlo za intenziven in dolgotrajen strah, ki je pri tožnici porušil duševno ravnovesje, izhaja iz dejstva, da je bil toženec pravnomočno kazensko obsojen zaradi svojega dejanja, izkazuje pa ga tudi izvedensko mnenje, izjave prič in tožnice. Iz obsodilne sodbe Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. K 114/2002, izhaja, da je toženec ogrozil tožničino varnost z resno grožnjo, da bo napadel njeno telo, ko ji je 15.3.2002 v prodajalni M. v Brežicah zagrozil, da jo bo zlomil. Zato se je močno prestrašila in se počutila ogroženo. Dejanje toženca je pri tožnici izzvalo hud in intenziven strah. Tožnica je bila šokirana, v glavi ji je brnelo, ni se mogla zbrati in ustrezno reagirati - poklicati policije. Vse povedano sta potrdili priči N. in Š. ter izvedenec psihiater J.. Slednji je povedal, da je tožnica ob dogodku trpela hud primarni strah, ki je pojenjal šele ob prihodu domov. Njeno ravnanje je odraz hude prestrašenosti. Pritožnica po povedanem predlaga, da pritožbeno sodišče njenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v novo obravnavanje in razsojo prvemu sodišču. Toženec na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov glede dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo prvo sodišče in temelji na obsodilni kazenski sodbi Okrajnega sodišča v Brežicah, zaslišanju strank in prič in izvedenskega mnenja psihiatra J.. Nedvomno je tožnica v posledici groženj in siceršnjega vedenja toženca utrpela hud primarni in tudi sekundarni strah. Slediti je pritožbi, ki opozarja, da je izvedenec tožničino stanje po dogodku diagnosticiral kot akutno stresno motnjo, ki je prehodna in se razvije pri odraslih brez očitne duševne motnje kot odziv na izjemne telesne in duševne obremenitve in traja navadno nekaj ur. Kasneje je šlo pri tožnici za potravmatsko stresno motnjo kot zakasneli odziv na dogodek. Tožnica je bila hudo prestrašena. To je potrdil tudi izvedenec in priči, ki so s tožnico govorili in v katere nepristranost ni dvoma. Tožnica ni upala sama v trgovino, zato je za pomoč zaprosila sodelavca. Daljše obdobje je imela sanje, nočne more, "flash back" glede toženčevega ravnanja, bala se je sama hoditi domov. Prvo sodišče je ugotovilo, da je tožnica utrpela strah, a nadalje ocenila, da ni bil take intenzitete, ki bi opravičevala denarno odškodnino. Glede slednjega pritožbeno sodišče sledi pritožbi in ocenjuje, da je bil tožničin strah kot posledica ravnanja toženca tako intenziven in je trajal toliko časa, da tožnici odškodnina za to vrsto škode gre. Primerna in primerljiva odškodnina za strah, ki je bil posledica škodnega dogodka, za katerega odgovarja toženec, je 1.000,00 EUR. Kar je zahtevala tožnica več (460,00 EUR), je sodišče kot pretirano zavrnilo.

V posledici uspeha v pravdi je bilo odločiti tudi o stroških postopka. Sodišče je stroške tožeče stranke na prvi stopnji odmerilo na 3.229,22 EUR (84 % od tega zneska je 2.712,54 EUR). To so stroški zastopanja po odvetniku v višini 1.935 točk, materialni stroški - kilometrina 31,68 EUR, stroški izvedenca 719,10 EUR, sodna taksa v višini 110,00 EUR. Stroške toženca je odmerilo prvo sodišče in znašajo 1.722,76 EUR (16 % predstavlja 275,64 EUR). Na podlagi 2. odstavka 154. člena ZPP in ob upoštevanju, da je tožnica uspela s 84 % zahtevka (100 % po temelju in 68 % po višini, toženec pa 16 %), je po pobotanju toženec dolžan tožnici povrniti na račun pravdnih stroškov 2.436,90 EUR.

Tožnica je uspela s pritožbo, zato ji je toženec dolžan povrniti tudi pritožbene stroške v znesku 325, 62 EUR (to so stroški za zastopanje po odvetniku in takso za pritožbo). Osnova za odločitev o stroških je v 2. odstavku 165. člena ZPP in 2. odstavek 154. člena ZPP.