Jedro

Ob pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da zadržani svojih psihiatričnih težav ne prepozna, da do svojega stanja ni kritičen in obstoja in vpliva duševne motnje na svoje vedenje in funkcioniranje ni sposoben dojeti in posledično tudi ne potrebe po zdravljenju duševne motnje, je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo, da je odveč pričakovati, da bo zadržani v takšnem stanju prostovoljno sodeloval v kateri od blažjih oblik zdravljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zadržano osebo B. B., roj. ..., stan. ..., zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice Vojnik za dobo do enega meseca, šteto od dne 4. 2. 2023 dalje.

2. Odvetnik zadržane osebe je zoper uvodoma navedeni sklep vložil pritožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnih predpisov. Navaja, da ni podana temeljna predpostavka za zadržanje zadržanega brez njene privolitve, to je, da zadržani (v pritožbi očitno pomotoma navedeno zadržani predlagatelj) huje ogroža svoje zdravje in predstavlja nevarnost za okolico. Razlogi za zadržanje, ko naj bi zadržani pod vplivom marihuane iskal bivšo sodelavko, nedvomno ne pomenijo resnega ogrožanja zdravja v takšni stopnji, da bi ta narekovala prisilno zdravljenje. Vedenje zadržanega nikakor ni ogrožajoče, kot to zmotno zaključuje sodišče. Zadržani je večkrat izpovedal, da je bi dne 4. 2. 2023 pod vplivom marihuane. Sodišče na podlagi mnenja izvedenke zaključuje, da gre pri zadržanem za manično psihotično epizodo in odvisnost od marihuane. Izvedenka je z zadržanim opravila zgolj nekajminutni razgovor in zaključila, da zadržani hudo ogroža lastno življenje in da nevarnosti ni moč odvrniti z drugimi milejšimi oblikami pomoči. Sodišče je tako nedvomno preuranjeno zaključilo, da drugih milejši ukrepi (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo) niso primerni. Sodišče v izpodbijanem sklepu zmotno zaključuje, da zadržani ogroža sebe. Odločitev, da zaradi svojega stanja resno ogroža sebe ali okolico, presega zgolj medicinske okvire in zahteva tehtanje stopnje ogroženosti v povezavi s kršitvami ustavno varovanih družbenih vrednot. Šele ugotovitev konkretnih okoliščin, v katerih bolnik resno ogroža sebe ali okolico, je podlaga za izbiro ukrepa, s katerim je mogoče odvrniti nevarnost, ki jo posamezen bolnik predstavlja zase ali za okolico. Konkretne okoliščine in ogrožajoča ravnanja morajo resnično obstajati in ne sme biti podan noben dvom v resničnost okoliščin, kar pa v konkretnem ni moč trditi, saj je pridržani natančno pojasnil kaj je počel in zakaj (iskal je bivšo sodelavko, vozil se je z vozilom, investiral je v nakup delnic...). Incident dne 6. 2. 2023 (očitno prav: 4. 2. 2023), ko je bil zadržani pod vplivom marihuane, predstavlja enkraten dogodek in ne gre za neka trajajoča nova nevarna in ogrožajoča ravnanja za predlagatelja in njegovo okolico. Nakup vrednostnih papirjev družbe Tesla, katerih vrednost hitro narašča, predstavlja poslovno priložnost za povečanje premoženja zadržanega in ne ogroža njegovega premoženjskega stanja. Izvedenka ugotavlja, da gre pri zadržanem za odvisnost od marihuane, kar bi bilo nedvomno moč zdraviti z ambulantno obravnavo zadržanega. Konkretni dogodek dne 6. 2. 2023 (očitno prav: 4. 2. 2023) ne potrjuje potrebe po prisilnem zdravljenju. Namestitev zadržanega v Psihiatrično bolnišnico Vojnik pomeni poseg v njegove človekove pravice, zlasti do pravice osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS, v nadaljevanju URS) kot eno od temeljnih človekovih pravic in svoboščin, pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in v pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (51. člen URS). Iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo konkretna dejstva, ki bi s potrebno zanesljivostjo utemeljevala pravni sklep o hujšem ogrožanju življenja pridržanega ali življenja drugih ali hujšem ogrožanju zdravja nasprotnega udeleženca ali zdravja drugih, ali da nasprotni udeleženec povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Zgolj abstraktne in potencialne možnosti ogrožanja namreč ni mogoče umestiti pod zakonski dejanski stan iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Zakonsko določeni strogi pogoji predstavljajo varovalko, katere namen je preprečiti, da bi lahko bili posamezniki pridržani arbitrarno. Glede na vse navedeno zadržani sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbe 53. do 68. člena in določbo 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr)1, ki je materialnopravno izhodišče za odločanje o sprejemu na zdravljenje brez privolitve. Pritožbeno sodišče zato vseh ugotovitev prvostopenjskega sodišča ne povzema in se v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev izpodbijanega sklepa. Pritožbene navedbe pa presoja, kot je navedeno v nadaljevanju te obrazložitve.

6. Pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, da je zadržani tokrat prvič hospitaliziran v Psihiatrični bolnišnici Vojnik in da je bil pred tem dvakrat hospitaliziran v UPK Ljubljana, in sicer 23. 4. 2021 na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani Pr 468/2021 z dne 23. 4. 2021 za dobo do enega meseca in 21. 8. 2021, kot izhaja iz odgovora na zaprosilo PP Žalec z dne 6. 2. 2023 in kot je v svoji izpovedbi smiselno potrdil tudi zadržani sam. Prav tako niso izpodbijane ugotovitve sodišča, da pri zadržani osebi obstoji duševna motnja, in sicer endogena psihoza, bipolarna motnja ali shizoafektivna motnja. Gre za bolezen, ki ima svoj lasten potek, uporaba marihuane pa jo lahko poslabša. Pri zadržanem je trenutno podana manično psihotična epizoda in odvisnost od marihuane. Zaradi akutne psihotične epizode je pri zadržani osebi motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, pri čemer gre za hudo moteno presojo realnosti. Zadržani do svojega stanja ni kritičen. Sodišče prve stopnje je upravičeno sledilo izvedenki, ki je podala mnenje, da se zadržani zaradi bolezensko spremenjenega mišljenja očitno ne zaveda dejanskih prvin svoje duševne motnje in na takšno stanje ne more svobodno pristati. Pritožba teh zaključkov s pritožbenimi navedbami ne uspe izpodbiti.

7. Razlog za zadržanje ni bilo, kot je navedeno v pritožbi, zgolj to, da naj bi zadržani pod vplivom marihuane iskal bivšo sodelavko. Kot je povzeto v izpodbijanem sklepu, je Psihiatrična bolnišnica Vojnik med razlogi navedla, da se je zadržani pripeljal iz Ljubljane v ..., kjer je želel vstopiti v tujo hišo in lastnike prepričeval, da je hiša njegova, tako da je morala posredovati policija. Ob pregledu je bil zadržani dezorganiziran v mišljenju, navajal je nespečnost zadnje 3 dni, prisotna je bila preganjalna blodnjava simptomatika (sum, da so mu podtaknili substance), sam je navajal uživanje marihuane. Krajevno je bil neorientiran, saj je navajal, da je v PB UPKL - Polje. Že zato, ker ne upošteva vseh okoliščin, ki so vplivale na odločitev o zadržanju, je zmotna ocena pritožnika, da razlogi za zadržanje, ko naj bi zadržani pod vplivom marihuane iskal bivšo sodelavko, nedvomno ne pomenijo resnega ogrožanja zdravja v takšni stopnji, da bi ta narekovala prisilno zdravljenje. Ne drži, da vedenje zadržanega ni ogrožajoče. Kot je izpovedal sam zadržani, je bil 4. 2. 2023 pod vplivom marihuane. Pritožbeno sodišče pa pritrjuje sodišču prve stopnje, ki se strinja z izvedenko, da obstaja velika nevarnost za zadržano osebo in okolico tudi zaradi njegovega odnosa do vožnje, saj je do svojih sposobnosti vožnje v obstoječem psihičnem stanju popolnoma nekritičen in je tudi sam izpovedal, da mu vožnja v tej fazi zelo paše, da so njegove sposobnosti vožnje pod vplivom marihuane celo boljše. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zaključilo, da zadržani s takšno vožnjo ogroža ne le svoje življenje in huje ogroža ne le svoje zdravje ampak tudi življenje in zdravje drugih, saj je takšna vožnja (pod vplivom PAS, v konkretnem primeru marihuane) navsezadnje tudi zakonsko prepovedana. Ker je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je zadržana oseba pred obravnavano hospitalizacijo vozila v privzdignjenem oziroma maničnem stanju in pod vplivom marihuane (v tč. 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa je povzelo, da so policisti izsledili zadržanega, ki je v razgovoru deloval povsem zmedeno in kazal znake, da potrebuje zdravniško pomoč, kar potrjujejo tudi podatki iz zapisnika ob sprejemu), je neutemeljena pritožbena navedba, da sodišče ni ugotovilo konkretnih okoliščin, v katerih bolnik resno ogroža sebe in okolico, in neutemeljen očitek, da je sodišče zmotno zaključilo, da zadržani ogroža sebe. Pavšalna je pritožbena navedba, da incident dne 6. 2. 2023 (prav: 4. 2. 2023), ko je bil zadržani pod vplivom marihuane, predstavlja enkraten dogodek in ne gre za neka trajajoča nova nevarna in ogrožajoča ravnanja za predlagatelja in njegovo okolico. Tudi sicer pa ob tem, da je zadržani izpovedal ne le, da neizmerno uživa v vožnji, da je avto njegovo življenje, da je kdaj ″potegnil″ avto (da se vozi brez razloga po celi Sloveniji in da je to požel že prej je navedel tudi brat zadržanega v izjavi z dne 6. 2. 2023), pač pa tudi o tem, da v enem tednu pokadi približno 3 g marihuane, na dan kdaj tudi 1 g ali 10 jointov, se pritožbeno sodišče ne more strinjati z gornjo pritožbeno navedbo, saj je vožnja pod vplivom marihuane zakonsko prepovedana zato, ker vpliva na vozne sposobnosti voznika in že zato predstavlja ogrožajoče ravnanje; pri zadržanem pa je bila prisotna tudi duševna motnja. Tudi če je moč pritrditi pritožniku, da nakup vrednostnih papirjev družbe Tesla, katerih vrednost hitro narašča, predstavlja poslovno priložnost za povečanje premoženja zadržanega in ne ogroža njegovega premoženjskega stanja, ostale ugotovitve sodišča prve stopnje, ki pritožbeno niso izpodbijane, utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da zaradi bolezenskega doživljanja pri zadržanem že nastaja nevarnost zanj in njegovo finančno stanje (položaj v službi in nameravana odpoved, jemanje kreditov, načrti glede prodaje).

8. Neutemeljen je tudi očitek, da je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da drugi milejši ukrepi niso primerni. Zgolj s pavšalno navedbo, da je izvedenka z zadržanim opravila zgolj nekajminutni razgovor, pri čemer je nato v ustno podanem mnenju zaključila, da zadržani hudo ogroža lastno življenje in da nevarnosti ni moč odvrniti z drugimi milejšimi oblikami pomoči, pritožnik dvoma o tem, da je mnenje izvedenke pravilno in do so posledično pravilne tudi ugotovitve sodišča prve stopnje, ne more vzbuditi. Kvaliteta pregleda ni nujno odvisna od časa, ki je zanj potreben. Pritožnik pri tem tudi spregleda, da je izvedenka svoje ugotovitve oprla tudi na medicinsko dokumentacijo. Izvedenka ni ugotovila zgolj tega, da gre pri zadržanem za odvisnost od marihuane, pač pa, da gre za že zgoraj opisano duševno motnjo, v zvezi s katero je trenutno podana manično psihotična epizoda, zato ni moč slediti pritožniku, da bi bilo odvisnost od marihuane nedvomno moč zdraviti z ambulantno obravnavo zadržanega. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo izvedenki, da zadržani v tej fazi bolezni potrebuje zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, da drugih možnosti zdravljenja akutne faze te bolezni trenutno ni. Pravilno je zaključilo, konkretizirano pa tudi sicer ta zaključek ni izpodbijan, da pogoji za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, določeni v prvem odstavku 74. člena ZDZdr, niso izpolnjeni, saj je zdravljenje duševne motnje v konkretnem primeru možno, potrebno in je tudi v teku in torej ni zaključeno, kar je pogoj za to obliko zdravljenja. Ob pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da zadržani svojih psihiatričnih težav ne prepozna, da do svojega stanja ni kritičen in obstoja in vpliva duševne motnje na svoje vedenje in funkcioniranje ni sposoben dojeti in posledično tudi ne potrebe po zdravljenju duševne motnje, je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo, da je odveč pričakovati, da bo zadržani v takšnem stanju prostovoljno sodeloval v kateri od blažjih oblik zdravljenja. Pravilen je zato zaključek, da ambulantno zdravljenje zadržanega in nadzorovana obravnava v tej fazi bolezni nista primerna ukrepa njegovega zdravljenja oziroma zaključek, da vzrokov ogrožanja ni mogoče odpraviti z drugimi oblikami pomoči, temveč le z zdravljenjem zadržanega v oddelku pod posebnim nadzorom. Utemeljeno je sodišče prve stopnje pri oceni obdobja, v katerem je zdravljenje nujno potrebno, da se pri zadržanem doseže umik bolezenskih simptomov, sledilo izvedenki, na mnenje katere stranke niso imele pripomb, da je zdravljenje potrebno v dobi do enega meseca od sprejema, to je od 4. 2. 2023 dalje.

9. Sodišče prve stopnje je po obrazloženem pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zadržanje zadržane osebe na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve in da je omejitev njegove ustavno zagotovljene pravice do svobode upravičena in nujna, saj bo le s takojšnjim nadaljevanjem njegovega zdravljenja v psihiatrični bolnišnici mogoče zaščititi predvsem njegovo zdravje in življenje. Neutemeljeni so zato tudi pritožbeni očitki, da namestitev zadržanega v psihiatrično bolnišnico pomeni poseg v njegove človekove pravice.

10. Sodišče prve stopnje je ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, pritožbeni preizkus pa ni pokazal niti kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP, vse pa v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11. O priglašenih stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

1 Prvi odstavek 39. člena ZDZdr določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom v psihiatrični bolnišnici brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (-) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (-) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, in (-) če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).