Jedro

Za obstoj ogrožanja iz prve alineje prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1 ni odločilno, ali je storilec opravil dodatna pripravljalna dejanja, temveč ali vse navzven razvidne okoliščine konkretnega ravnanja, ob njihovi celoviti presoji, izkazujejo konkretno nevarnost za življenje ali zdravje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Učiteljski zbor toženke je s sklepom št. 60321-1-63-2024 z dne 29. 2. 2024 mladoletnemu tožniku izrekel vzgojni ukrep izključitve iz šole do konca šolskega leta 2023/2024 zaradi storjene najhujše kršitve po prvi alineji prvega odstavka 56.a člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (v nadaljevanju ZPSI-1). V obrazložitvi je navedel, da je tožnik izdelal skico načrtovanega napada na šolo z eksplozivnimi sredstvi, na kateri je označil mesta največje koncentracije dijakov in zaposlenih kot območja, kjer bi eksplozivna sredstva povzročila največ žrtev. Ocenil je, da zaradi vsebine in stopnje podrobnosti skice ni mogoče obravnavati z lahkotnostjo oziroma kot neresno ravnanje ter da je v šoli prepovedano vsakršno načrtovanje nasilja, kamor sodi tudi izdelava takšne skice, ki pomeni nevarno in prepovedano dejanje. Tožnik je zoper navedeni sklep vložil pritožbo, ki jo je Svet zavoda kot drugostopenjski organ zavrnil, nato pa je zoper odločitev vložil tožbo v upravnem sporu.

2.Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo njegovi tožbi ugodilo in ugotovilo nezakonitost izpodbijanega upravnega akta. Presodilo je, da za obstoj kršitve iz prve alineje prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1, to je ogrožanja življenja ali zdravja, ki ima ali bi lahko imelo za posledico težjo telesno poškodbo oziroma težje duševne motnje, v okoliščinah obravnavanega primera ne zadošča že sama izdelava skice napada na šolo. Po stališču Upravnega sodišča bi morale biti ugotovljene tudi druge aktivnosti, iz katerih bi bilo mogoče razbrati resno namero njene uresničitve. Poudarilo je, da iz ugotovljenih okoliščin ne izhaja, da bi tožnik poleg izdelave skice izvajal kakršne koli aktivnosti, ki bi kazale na resno namero, da bo strelski napad tudi uresničil oziroma škodoval dijakom in zaposlenim na šoli. Tako je presodilo, da je toženka materialno pravo uporabila zmotno.

Postopek pred Vrhovnim sodiščem

3.Na predlog toženke je Vrhovno sodišče s sklepom X DoR 184/2024-3 z dne 28. 5. 2025 revizijo dopustilo glede vprašanja,

ali so bila v okoliščinah obravnavanega primera za storitev kršitve iz prve alineje prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1 potrebna dodatna in konkretna pripravljalna dejanja oziroma aktivnosti, ki nakazujejo, da bo dejansko izvršeno zagroženo dejanje?

4.Zoper izpodbijano sodbo je toženka (v nadaljevanju revidentka) na podlagi navedenega sklepa o dopustitvi revizije vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). V njej predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo.

5.Tožnik v odgovoru na revizijo zavrača revidentkine navedbe in Vrhovnemu sodišču predlaga zavrnitev revizije.

Presoja utemeljenosti revizije

6.Revizija ni utemeljena.

7.Revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Za presojo utemeljenosti revizije so zato relevantne dejanske ugotovitve upravnih organov in Upravnega sodišča, povezane z dopuščenim pravnim vprašanjem, na katere je Vrhovno sodišče vezano (85. člen ZUS-1).

Bistvo revizijskih navedb

8.Revidentka meni, da je Upravno sodišče zmotno razlagalo prvo alinejo prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1, saj naj bi za obstoj navedene kršitve nepravilno zahtevalo obstoj dodatnih pripravljalnih dejanj oziroma drugih aktivnosti, ki bi kazale na resno namero izvršitve napada. Navaja, da že izdelava podrobne skice načrtovanega napada na šolo z označenimi območji največje koncentracije dijakov in zaposlenih pomeni načrtovanje nasilja in objektivno ogrožanje življenja oziroma zdravja drugih, zato za izrek vzgojnega ukrepa ni bilo treba ugotavljati še dodatnih aktivnosti tožnika. Poudarja tudi, da je takšna razlaga skladna z namenom vzgojnega ukrepanja ter dolžnostjo šole zagotavljati varnost dijakov in zaposlenih.

Odgovor na revizijo

9.Tožnik v odgovoru na revizijo navaja, da Upravno sodišče ni zahtevalo obstoja konkretnih pripravljalnih dejanj, temveč ugotovitev okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na resen namen izvršitve napada. Poudarja, da je treba pri presoji obstoja kršitve upoštevati tudi okoliščine nastanka skice, namen njenega avtorja ter druge relevantne okoliščine, česar revidentka ni storila. Izpostavlja, da pojem ogrožanja po svoji naravi terja obstoj neposredne nevarnosti oziroma vsaj velike verjetnosti nastanka škodljivih posledic. Risba sama po sebi objektivno ne predstavlja takšne nevarnosti in zato ne ogroža zdravja ali življenja.

Presoja dopuščenega vprašanja

10.Po prvi alineji prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1 se dijaka lahko izključi iz šole zaradi ogrožanja svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih, ki ima ali bi lahko imelo za posledico težjo telesno poškodbo oziroma težje duševne motnje.

11.Osrednje vprašanje revizijskega odločanja je, ali je za obstoj kršitve iz navedene prve alineje prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1 dovolj že izdelava skice napada na šolo, ali pa morajo biti ugotovljene tudi druge okoliščine oziroma aktivnosti, ki izkazujejo obstoj konkretne nevarnosti za življenje ali zdravje. Dopuščeno revizijsko vprašanje izhaja iz predpostavke, da je za obstoj ogrožanja odločilno, ali mora storilec poleg očitanega ravnanja (izdelava skice napada na šolo) opraviti še dodatna pripravljalna dejanja.

12.Odgovor na to vprašanje pa je odvisen od razlage zakonskega pojma ogrožanja. Šele ko so določena merila, po katerih je mogoče presoditi, ali posamezno ravnanje pomeni ogrožanje v smislu prve alineje prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1, je mogoče odgovoriti tudi na vprašanje, ali je za obstoj takšnega ogrožanja nujno potrebno več ravnanj oziroma dodatna pripravljalna dejanja. Ker zakon pojma ogrožanja posebej ne opredeljuje, je treba njegovo vsebino napolniti z razlago navedene določbe.

13.Že iz jezikovnega pomena izraza ogrožanje izhaja, da ne pomeni nastanka škodljive posledice, temveč položaj, v katerem obstaja nevarnost njenega nastanka. Besedna zveza "ogrožanje, ki ima ali bi lahko imelo za posledico težjo telesno poškodbo oziroma težje duševne motnje", kaže, da zakon ne sankcionira vsakega ravnanja, ki je zgolj abstraktno povezano z možnostjo nastanka takšnih posledic, temveč le ravnanje, iz katerega izhaja konkretna nevarnost njihovega nastanka. Da bi bilo posamezno ravnanje mogoče opredeliti kot ogrožanje v smislu prve alineje prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1, mora iz ugotovljenih okoliščin izhajati konkretna nevarnost za življenje ali zdravje. Presoja obstoja ogrožanja zato ne more temeljiti zgolj na storilčevih notranjih predstavah, željah ali mislih, temveč mora izhajati iz navzven razvidnih okoliščin njegovega ravnanja. Drugačna razlaga bi pomenila, da bi bilo za obstoj kršitve odločilno že posameznikovo notranje hotenje oziroma namen, ne da bi se ta navzven pokazal v ravnanju, ki ustvarja konkretno nevarnost.

14.Takšna razlaga je skladna tudi z namenom navedene določbe. Njen cilj je omogočiti pravočasno ukrepanje že ob nastanku konkretne nevarnosti za življenje ali zdravje ter preprečiti nastanek najtežjih škodljivih posledic, ne da bi bilo treba čakati na njihovo uresničitev.

15.Revidentka zmotno izhaja iz stališča, da za obstoj nevarnosti zadošča že ravnanje, ki pri drugih vzbudi občutek ogroženosti oziroma bojazen, da bi lahko privedlo do škodljivih posledic. Ker zakon kot varovano dobrino določa življenje in zdravje, zgolj povzročitev strahu ali občutka ogroženosti ne more avtomatično pomeniti, da je bila ta dobrina že ogrožena. Občutek ogroženosti namreč ne more nadomestiti presoje, ali je obstajala konkretna nevarnost za življenje ali zdravje. Če bi zakonodajalec želel kot kršitev opredeliti že povzročitev občutka ogroženosti, bi moral to izrecno določiti, česar besedilo prve alineje 56.a člena ZPSI-1 ne vsebuje. Odločilna je zato presoja, ali ugotovljene okoliščine konkretnega primera izkazujejo takšno nevarnost.

16.Pri presoji, ali posamezno ravnanje pomeni ogrožanje v smislu prve alineje prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1, je torej odločilno, ali vse ugotovljene okoliščine konkretnega primera izkazujejo obstoj konkretne nevarnosti za življenje ali zdravje, torej za varovano dobrino, ki jo ščiti prva alineja prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1. Pri tem je treba upoštevati zlasti naravo ravnanja, njegovo vsebino, način izvršitve, čas in kraj ravnanja, okoliščine, ki kažejo na dostop storilca do sredstev za izvršitev, njegova navzven izražena ravnanja ali izjave ter druge okoliščine, iz katerih je mogoče presoditi, ali je nastala konkretna nevarnost za življenje ali zdravje. Nobena od teh okoliščin sama zase ni nujno odločilna. Odločilna je njihova celovita presoja. Posamezno ravnanje tako lahko že samo po sebi pomeni ogrožanje v smislu prve alineje prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1, če glede na vse okoliščine njegove izvršitve ustvarja konkretno nevarnost za življenje ali zdravje.

Odgovor na revizijsko vprašanje

17.Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je, da za obstoj ogrožanja ni odločilno, ali je storilec opravil dodatna pripravljalna dejanja, temveč ali vse navzven razvidne okoliščine konkretnega ravnanja, ob njihovi celoviti presoji, izkazujejo konkretno nevarnost za življenje ali zdravje.

Uporaba v obravnavani zadevi

18.Upravno sodišče je kot materialnopravno pomembne ugotovilo naslednje okoliščine primera. Mladoletni tožnik je v oktobru 2023 v družbi sošolcev narisal skico napada na šolo. Skico je na prošnjo sošolke fotografiral in jo poslal le njej. Po njenem nastanku je približno tri mesece ni sam širil niti ni z njo komu grozil. Skica se je v širšem krogu pojavila šele približno tri mesece pozneje, potem ko so jo razširile tretje osebe. Upravno sodišče ni ugotovilo drugih ravnanj ali okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je nameraval napad uresničiti.

19.Upravno sodišče je pravilno presodilo, da sama izdelava skice v okoliščinah obravnavanega primera ni pomenila ogrožanja življenja ali zdravja. Čeprav je bila skica po svoji vsebini lahko zelo neprimerna, iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhajajo okoliščine, ki bi kazale konkretno nevarnost za življenje ali zdravje. Tožnik je skico izdelal v družbi sošolcev in z njo ni nikomur grozil, Upravno sodišče pa ni ugotovilo nobenih drugih ravnanj, povezanih z uresničitvijo napada, prikazanega na skici.

20.Dejstvo, da je bila skica pozneje razširjena in je zaradi nje prišlo do občutka ogroženosti, na navedeno presojo ne vpliva. Zgolj občutek ogroženosti namreč ne pomeni ogrožanja življenja ali zdravja v smislu prve alineje prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1. Ravnanje tožnika je bilo sicer neprimerno, vendar bi terjalo ustrezno vzgojno ukrepanje šole in ne izpostavljanje njega kot učenca najtežjim sankcijam, ki so se tudi sicer izkazale kot pravno neutemeljene. ZPSI-1 v 56. členu ureja vzgojno delovanje šole, med cilji poklicnega in strokovnega izobraževanja pa 2. člen ZPSI-1 določa tudi razvijanje odgovornega ravnanja ter vzgojo za odgovorno varovanje svobode, za strpno in miroljubno sožitje ter spoštovanje soljudi. Vendar se izključitev iz šole lahko izreče le za najtežje kršitve, določene v 56.a členu ZPSI-1. Ker v obravnavanem primeru konkretna nevarnost za življenje ali zdravje ni bila ugotovljena, pogoji za izrek izključitve niso bili podani.

21.Glede na obrazloženo in ker ostale revizijske navedbe ne morejo vplivati na odločitev o dopuščeni reviziji, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (92. člen ZUS-1).

Glasovanje

22.Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno.