Jedro

Dolžnik v ugovoru navaja dejstva, s katerimi ga utemeljuje, ko trdi, da upnik ni izpolnil svojega dela obveznosti, ker ni dobavil ustrezne dokumentacije in da ima dobavljeno blago napake, katerih upnik kljub dolžnikovi reklamaciji ni odpravil. V dokaz svojih trditev dolžnik predlaga zaslišanje strank ter postavitev izvedenca, s čimer je v celoti obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Izrek

Ugovoru se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v 2. (drugi) točki izreka in se zadeva pošlje Okrožnemu sodišču v Kranju v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo zaradi izterjave terjatve 389.704,90 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da mu upnik za montirano opremo še vedno ni preskrbel atestov, poleg tega pa ima dobavljena oprema tudi napake, saj je plošča žara počila že po štirinajstdnevni uporabi, upnik pa je kljub dolžnikovi zahtevi do danes ni zamenjal. V dokaz predlaga zaslišanje dolžnika ter izvedenca ustrezne stroke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor je utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v ugovoru navaja dejstva, s katerimi ga utemeljuje, ko trdi, da upnik ni izpolnil svojega dela obveznosti, ker ni dobavil ustrezne dokumentacije in da ima dobavljeno blago napake, katerih upnik kljub dolžnikovi reklamaciji ni odpravil. V dokaz svojih trditev dolžnik predlaga zaslišanje strank ter postavitev izvedenca. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je dolžnik z navedbo zgoraj povzetih pravno pomembnih dejstev in predlaganjem navedenih dokazov v celoti obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Izvršilno sodišče se ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih dejanskih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ. O resničnosti zatrjevanih dejanskih trditev in o utemeljenosti upnikovega zahtevka bo odločalo sodišče, ki bo nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej kot pravdni postopek (5. odst. 62. čl. ZIZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato je ugovoru ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v 2. točki izreka v skladu z 2. odst. 62. čl. ZIZ. Postopek se bo nadaljeval kot pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Kranju, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločitev v pravdnem postopku. Ker je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep deloma razveljavilo, je odločitev o stroških dolžnikovega ugovora na podlagi 4. odst. 165. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ pridržalo za končno odločitev o zadevi.